Univerza V ljubljani filozofska fakulteta




Yüklə 1.79 Mb.
səhifə7/64
tarix26.04.2016
ölçüsü1.79 Mb.
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   ...   64

2.2 Marksizem in realizem


Teorija odseva (theory of reflection, die Abbildlehre) je ena temeljnih ovir za prevrednotenje realizma, ker predpostavlja nekakšen neposreden stik med tekstom in dejanskostjo. Hugo Aust zastopa modernejše stališče, ki temelji mdr. na uvidih estetike recepcije:

Eine direkte, ungebrochene Beziehung zwischen Text und Wirklichkeit gibt es nicht; vielmehr verläuft sie einerseits über den Textproduzenten, anderseits über den Textrezipienten, der Literatur lesend aktualisiert. In allen sich daraus ergebenden Fällen (Wirklichkeit – Autor, Autor – Text, Text – Leser, Leser – Wirklichkeit) sind Bewußtseinsphänomene angesprochen (Aust 31).


Marksistična teorija nasprotno – Aust navaja Alfreda Kosinga (gesla »Abbildtheorie«, »Bewußtsein«, »Widerspieglung« v vzhodnonemškem Philosophisches Wörterbuch) – vztraja na stališču, da je odsev »Eigenschaft der Materie, äußere Einwirkungen durch innere Veränderungen zu reproduzieren und auf sie zu reagieren«. Specifično človeška oblika odseva je po Kosingu zavest. Aust sklene poglavje 2.3.2.1 Widerspiegelung z ugotovitvijo, da je pojem tipičnega iz marksistične teorije realizma pravzaprav relacija, in njegova vsebina zato odvisna od modela dejanskosti (Wirklichkeitsmodell), v katerem se nahaja (33). »Zrcalo« (iz nem. izraza »zrcaljenje«, »odsev«) se zato pokaže kot trivium, sopotje realnega, imaginarnega in simbolnega (34)49.

Povezava realizma in marksizma je globoka in problematična, saj se kaže kot kontroverzna navezava marksistične teorije odseva na filozofski sistem marksizma in na njegove ideološke tendence. Ta sklop se poveže tudi s splošnim problemom posnemanja v okvirih metafizičnih sistemov (kot je bil omenjen npr. pri Aristotelu). Drugo, kar pravzaprav govori v prid izbiri marksistične teorije realizma za podrobnejšo osvetlitev problematike realizma kot oblike posnemanja dejanskosti, pa je družbeni vpliv in razširjenost marksističnih teorij in praks do danes. Govoriti je mogoče o dolgotrajnem vplivu, ki je stopal v najrazličnejše odnose s sočasnimi mišljenjskimi modeli.

Kohl je v nasprotju z glavnino zahodnih raziskovalcev marksistični teoriji razmeroma bolj naklonjen in se ji posveti obširneje v poglavju 2.6.1 Der sozialistische Realismus, seveda zato, ker je v njej najti težnjo po metodološkem razumevanju realizma s pojmom tipičnega (in je zato blizu njegovi teoriji, ki je očitno metafizičnega tipa). Pri tem je pomembna marksistična razširitev pojma »odslikavanje« na reprezentacijo v pomenu reakcije, torej stopanja v materialistično razumljen odnos, to pa omogoča aplikacijo teorije odseva tudi na nereprezentativne umetnosti (Kohl 147). Opozoriti je treba še na en vidik pomena izraza reprezentacija, ki se na teoretično priostren način pojavlja v kontekstu novohistorističnih marksističnih pogledov, namreč kot politično zastopanje interesov delavskega razreda (Gallagher 41). V marksističnih debatah o realizmu je (bil in je še) ta pomen vseskozi bolj ali manj eksplicitno prisoten.

Ker je za marksistično misel teorija odseva temeljnega pomena, je tudi pojem realizma znotraj te teoretske smeri razumljen specifično. Glede vprašanj periodizacije se marksistična literarna zgodovina razlikuje od splošno privzetega ožjega razumevanja realističnega gibanja od druge četrtine 19. stoletja dalje, saj so raziskovalci, kot sledi iz teoretskega pomena realizma za sam marksizem, videli možnosti tako za ahistorični pomen kot za zgodovinsko specifični pomen pojma za literaturo, in sicer za umetnost po koncu srednjega veka začenši z renesanso (Aust 60). Kriteriji določitve začetka realizma ter notranjega členjenja struje sledijo zunajliterarnim kriterijem, zlasti kakor jih določa teleologija Marxovega historičnega materializma kot filozofije zgodovine in njenih izpeljav pri klasikih marksizma.


2.2.1 Socialistični realizem – pojem »realizem« kot norma


Ločen od socialnega realizma kot termina za literaturo, ki se na kakršen koli način kritično ukvarja s konkretnimi socialnimi problemi modernih družb, je socialistični realizem literarnovedni termin (včasih tudi v obliki socrealizem50), ki izhaja neposredno iz marksistične filozofije in ideologij ter kulturnopolitičnih stališč Komunistične partije. Joseph P. Stern označi socialistični realizem kot literaturo zmešanih časov (muddled tenses), ker opisuje (neidealno) sedanjost kot že preteklo (preseženo stanje) in prihodnost (vizije, perspektivo) kot že današnje uresničenje socialistične utopije (Stern 148). Že uvodoma je treba omeniti temeljni problem socialističnega realizma, namreč propagandistično navezanost – tako na vsebinski ravni kot skozi upoštevanje formalnih načel – na Komunistično partijo, ki je postala uradno stališče in zavezujoč predpis za literaturo v Sovjetski zvezi po prvem Vsesovjetskem kongresu pisateljev avgusta leta 193451. Sam pojem je pripisan Stalinu, prvič se je zapisan pojavil maja 193252. (Sočasni neizbrani konkurenčni izraz, ki ga je zagovarjal predsednik Zveze sovjetskih pisateljev Maksim Gorki, je bil »revolucionarna romantika«.) Socialistični realizem stopa v pregledih realizma ob bok katoliškemu realizmu (npr. že omenjenega Sigisberta Meierja v Nemčiji), ki prav tako konkretizira ali pa zgolj ilustrira abstraktne nauke, ki vstopajo v literarno delo kot ideološki konstrukti od zunaj (Aust 13; Kohl 213-4). Kot tipičen ilustrativni primer tovrstne umetnosti lahko navedemo, npr. na področju slikarstva, podobo Stalina53, ki se na polju obžarjen sreča s poljskimi delavci. Izraz realizem je v tej obliki razumljen kot norma (Aust 13-5).

Partijski programatiki, pa tudi pisateljske institucije vzhodnega bloka, proglasijo socialistični realizem za edinega dediča kritičnega realizma – pojem se retrospektivno nanaša predvsem na zglede Leva Tolstoja (Grant 76; Aust 60). Grant opisuje socialistični realizem kot »okostenelost« (rigidification) kritičnega realizma: v Tolstojevem primeru gre za »depiction of contemporary reality which is not aloof and neutral, like Flaubert's, but informed by some moral belief« (Grant 76). Pri tem dodaja, da religiozne in moralne prvine Tolstoja v socialističnem realizmu zamenjajo politične (tj. propagandne).

Karl Marx in Friedrich Engels nista razvijala teorije umetnosti, na katero bi se lahko marksistična debata o realizmu neposredno sklicevala (Kohl 156-7). Podlaga socialističnega realizma so torej priložnostne izjave, ki so bile naknadno vključene v celoto marksističnega sistema mišljenja. Kohl pri tem ugotavlja, sklicujoč se na Otta Karla Werckmeistra, da:

Nach Werckmeister wäre ein solches Aussparen konkreter ästhetischer Fragen nur konsequent für einen Marxisten, da Marx – ähnlich wie Hegel – der Kunst nur einen bescheidenen Rang bei der Etablierung von Totalität zumaß. Anhand einer Auswahl von Äußerungen Marx’, die einen Eindruck von der Widersprüchlichkeit vermitteln soll, wie Kunst einmal als von der Basis determiniert, zum anderen ideologiekritisch-antizipatorischen Gehaltes voll gesehen wird, beraubt Werckmeister das Theorem von der Abbild-Aktionseinheit […] . An einer Versöhnung der beiden Thesen war Marx selbst gänzlich uninteressiert. Damit erscheint die Kunstkonzeption des sozialistischen Realismus als definitiv un-marxistisch, als eine ‚Aufwertung der Kultur’ (Kohl 171).


Marksistična teorija umetnosti je potemtakem kategorični problem, še bolj pa je problematično protislovje v Marxovih delih med ideološko-utopičnim in historično-determinističnim pojmom umetnosti (Kohl 148, Aust 61). Te ugotovitve nakazujejo temeljni problem v Marxovem sistemu, s katerim se soočajo teoretiki literature in umetnosti znotraj marksizma. To je problematična možnost emancipatorične akcije v okvirih družbene nadstavbe ter konkretni način povezave kulturnega delovanja s produkcijsko bazo in delavskim razredom. Werckmeister napada enovitost sklopa odsev-akcija, torej spoznavnega in praktičnega, oz. aktivnega vidika v umetnosti, slednji pa se seveda navezuje predvsem na vprašanje literarnih postopkov.
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   ...   64


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azrefs.org 2016
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə