Univerza V ljubljani filozofska fakulteta




Yüklə 1.79 Mb.
səhifə1/64
tarix26.04.2016
ölçüsü1.79 Mb.
  1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   64


UNIVERZA V LJUBLJANI

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN

LITERARNO TEORIJO



ALEŠ VAUPOTIČ

Aktualnost realističnega diskurza v literarni in intermedijski umetnosti

Doktorsko delo


Mentor:


red. prof. dr. Tomo Virk

Somentorja:

red. prof. mag. Srečo Dragan (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL),

izr. prof. dr. Janez Strehovec (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL).

Ljubljana, 2010

Izvleček


Razprava izhaja iz literarnega realizma v splošno sprejeti obliki z začetkom leta 1830. V 20. stoletju s poznimi in »neo« oblikami realizma je status literarnega realizma manj neproblematičen. Obravnava različne rabe izraza realizem v različnih vedah in umetnostih, nato pa se prek teorije Josepha P. Sterna in Wittgensteinove filozofije posveti teoretskim specifikam izraza »realizem« ter posledicam te specifike za literarni in umetnostni realizem. Sledi pregled tradicionalnih pristopov k raziskovanju realizma, ki izhajajo iz problema posnemanja. Obravnavana je »debata o ekspresionizmu«. Sklep prvega dela poglobi razumevanje pojma realizem prek obravnave tipoloških pristopov. Drugi del sooča literaturo kot besedilnost na področju umetnosti s poljem novomedijskega. Razprava pokaže na različne komunikacijske modele urejanja novomedijske besedilnosti: tekst kot igra in koncept digitalne skupnosti sta izpeljana na podlagi teorije kiberteksta Espena J. Aarsetha. Opisani so teoretski problemi mehanične gradnje besedil. Drugi del zaključi obravnava načelnih zadržkov za računalniško simulacijo jezika. Zadnji del obravnava stik med pojavi novomedijske umetniške komunikacije in realizmom. Razprava se posveti konceptu arhiva tako na teoretski ravni kot na ravni umetniških poetik. Teorijo alegorije Walterja Benjamina besedilo razume kot varianto teorije arhiva, ki ni realistična. Sklepno poglavje opiše koncept realistične poti kot diskurzivno definicijo realizma, kot jo iz Peirceovega pragmaticizma izpelje Hans Vilmar Geppert. Realizem literature 19. stoletja je predstavljen kot modelni odgovor na krizno stanje, ki obsega globalizirani svet.

Abstract: The Current Relevance of Realist Discourse in Literature and Intermedia Art.



Ključne besede/Key words


realizem,

literarni realizem

novi mediji

intermedijska umetnost

umetnost in znanost

teorija arhiva

pragmaticizem

Hans Vilmar Geppert


realism

literary realism

new media

intermedia art

art and science

theory of archive

pragmaticism

Hans Vilmar Geppert



Enolični krajevnik vira (URL) digitalne verzije besedila


http://realizem.vaupotic.com

Kazalo vsebine

Izvleček 2

Abstract: The Current Relevance of Realist Discourse in Literature and Intermedia Art. 3

Ključne besede/Key words 4

Enolični krajevnik vira (URL) digitalne verzije besedila 4

0 Uvod: O konfliktu 9

0.1 Shema besedila 12

0.2 Problem umetniškosti 15

1 Obsegi pojma »realizem« 18

1.1 Beseda »realizem« v slovenščini, nemščini, angleščini, francoščini, srbščini in hrvaščini … in njena etimologija 19

1.2 Pojem »realizem« v filozofiji, lingvistiki in drugih disciplinah 19

1.2.1 Sholastični spor o univerzalijah 20

1.2.1.1 Sholastični katoliški realizem v filozofiji in literaturi ter vprašanje religioznosti v realizmu 20

1.2.2 Spoznavna teorija 22

1.2.3 Pojem »realizem« v lingvistiki – realistična in pragmatična semantika 22

1.2.4.1 Pojem »realizem« v zgodovinopisju – »die Realpolitik« 23

1.2.4.2 Hayden White 24

*** 24

1.3 Beseda »realizem« v literaturi 24



1.4 Problem pojma realizem v literarni vedi 26

1.4.1 Izraz na meji metaforičnega prenosa rabe besede iz vsakdanjega jezika in tehničnega termina literarne in umetnostne vede – Joseph Peter Stern: On Realism 27

1.4.2 Sternova teorija realizma v umetnosti in življenju skozi metodologijo Ludwiga Wittgensteina 29

1.4.3 Edinstvenost in nedeljivost realnosti sveta v realizmu 30

1.4.3.1 Sredstva realistične literature 32

1.4.3.2 Meje realizma 34

1.4.4 »Srednja oddaljenost« in personalizem 35

1.4.5 Realizem in transcendentalno 39

*** 40

2 Vprašanje posnemanja 43



2.1 Problem izvajanja pojma realizem iz odnosa med literaturo in dejanskostjo 43

2.1.1 Dva tipa realizma (Stephen Kohl) 43

2.1.2 Realizem v napetosti med principoma reprodukcije in ustvarjalnosti 45

2.1.3 Problem osmišljanja dejanskosti iz nje same 46

2.1.4 Problem realizma kot »metode« 49

2.2 Marksizem in realizem 53

2.2.1 Socialistični realizem – pojem »realizem« kot norma 54

2.2.1.1 Določili socialističnega realizma – tipično in partijnost 56

*** 57

2.2.2 György Lukács in debate o realizmu v marksističnih okvirih 1936–1938 57



2.2.2.1 Lukácsovo razumevanje odnosa avtor/bralec—dejanskost 59

2.2.2.2 Pomen krize za Lukácsov pojem realizma v kontekstu teorij diskurza 20. stoletja 62

2.2.2.3 Lukácsovo razumevanje poetoloških vprašanj odnosa avtor—delo 66

2.2.2.3.1 Lukács: Solženicin (1970) – socialističnorealistični antistalinizem? 69

2.2.2.3.2 Vprašanje perspektive in partijnosti v Lukácsovi interpretaciji Solženicinovih del 77

2.2.3 Ugovori Lukácsu – Theodor Wiesengrund Adorno in stališča zagovornikov modernističnih poetik 83

2.2.4 Realizem, modernizem in novo (Boris Groys) 91

2.2.5 Bertolt Brecht in realizem 100

2.3 Sorodni pojmi: imitacija, objektivnost, iluzija, konkretizacija … 102

*** 106


3 Realizem kot (literarno)tipološki problem – tipologije in duhovna zgodovina Janka Kosa ter razvoj realizma Ericha Auerbacha 107

3.1 Tipologije in duhovna zgodovina 107

3.1.1 Tipologije in genologija 111

3.1.2 Tipološke rabe besede realizem v 19. stoletju – normativnost, programskost 112

3.1.3 Določitev literarnozgodovinskega pojma realizma pri Janku Kosu 114

3.1.4 Verizem iz tipologije Janka Kosa in realizem v tipološkem pomenu iz 19. stoletja 114

3.1.5 Problem demokratičnosti realizma 115

3.1.6 Postromantika in realizem v drugi polovici 19. stoletja v literaturi na Slovenskem – duhovnozgodovinski pregled Janka Kosa 116

3.2 Kreaturni realizem – Erich Auerbach: Mimesis 120

*** 126


4 Intemedijskost, novomedijskost, postmedijskost … problem izrazja in pristopa 128

4.1 »Novi mediji« Leva Manovicha 129

4.2 Večpredstavnost (multimedijskost) in vprašanje vizualnega v literaturi 136

4.3 Intermedijska umetnost – slovenska uradna oznaka 139

5 Kdo izjavlja – kdo izbira? 141

5.1 Hermenevtika Mihaila Bahtina 141

5.2 Izdelava literarne izjave – primer »običajne« knjižne objave besedila 143

5.3 Problem novomedijskega literarnega dela kot avtorske izjave – Espen J. Aarseth: kibertekstualna in ergodična perspektiva 144

5.3.1 Prvi tip: tekst kot igra 148

*** 156


5.3.2 Drugi tip: urejeno sodelovanje pri nastajanju literarnega teksta 156

5.3.2.1 Novomedijski literarni projekt kot uredniška sistematizacija uporabniških besedil – digitalne skupnosti 161

5.3.2.1.1 Tekmovalna kategorija »digitalnih skupnosti« na festivalu Ars Electronica v Linzu (2004–) 162

5.3.2.1.2 Literarna digitalna skupnost – literarnoumetniški večuporabniški diskurz: Alvar Freude in Dragan Espenschied: Assoziations-Blaster (1999–) 165

5.4 Problem stroja v vlogi avtorja 170

5.4.1 Problematičnost emergentizma v teoriji umetnosti 172

5.4.2 Tehno-imaginacija Viléma Flusserja 176

5.4.3 Google kot »umetna inteligenca« 185

5.4.4 Vuk Ćosić: Nacija–Kultura (2000) 191

5.5 Računalniška obdelava podatkov, semiotično in jezik 194

5.5.1 Prepreke na poti k računalniški simulaciji jezika – David Link: Poesiemaschinen/Maschinenpoesie 198

*** 203


*** 208

6 Vprašanje literarnih oblik in žanrov v novih medijih – primer slovenskega novomedijskega »soneta« 209

6.1 Slovenski novomedijski soneti? 210

6.1.1 Nacija–Kultura Vuka Ćosića 211

6.1.2 Teo Spiller: Spam.sonnets (2004) 212

6.1.3 Avtomati in poezija – sonetna »omejitev« v Oulipo 214

6.1.4 »Sonetni vmesnik« in komunikacija prek medija spama 216

6.1.5 »Jezik spama« 218

*** 219

6.1.6 Jaka Železnikar: A tag cloud sonnet of my day (21 Jan 09) 220



*** 221

6.2 »Negativ« literarne oblike v novih medijih – Srečo Dragan: Metamorfoza lingvistika/Metamorphosis of Language (2007) 222

7 Komunikacijski artefakt kot arhiv 226

*** 227


7.1 Pomeni pojma »arhiv« v umetnosti 227

7.1.1 Pojem arhiva pri Michelu Foucaultu ter produkcija arhivske umetnosti 228

7.1.2 Digitalni arhivi – podatkovna zbirka kot materialni nosilec in kulturna oblika (Lev Manovich) 230

7.1.3 Estetika arhiva v historičnih avantgardah in neoavantgardah (Benjamin H. D. Buchloh) 233

7.1.3.1 »Institucionalna kritika« 238

*** 240


7.1.4 Različni pristopi v umetnosti arhiva 240

7.1.5 Dejanskost kot arhiv – nanotehnologija in algoritmična revolucija 243

*** 245

7.2.1 Fotografski realizem 19. stoletja v napetosti med »realizmom« in »nominalizmom« (Allan Sekula) 246



7.2.2 Sintetični realizem (Lev Manovich) 247

7.3 »Alegorični pogled« Walterja Benjamina 249

7.3.1 Adornovo zavračanje Benjamina 249

7.3.2 Lukács in Benjamin 250

7.3.3 »Ideja« žaloigre 253

7.3.4 Trupla in ruševine 256

*** 258

*** 260


7.3.5 Benjamin in teorija novih medijev 261

7.3.5.1 Srečo Dragan: Rotas Axis Mundi (1995/96) 262

8 Peirceov filozofski pragmaticizem in realistični diskurz – Hans Vilmar Geppert: Der realistische Weg 265

*** 265


8.1 Kriznost in (literarno)umetnostni realizem 19. stoletja 266

8.2 Pragmaticizem Charlesa Sandersa Peirca 273

8.2.1 Peirceova semiotika in strukturalistična ter poststrukturalistična semiologija 273

8.2.1.1 Šeststopenjski model znaka 275

8.2.1.2 Pragmatična maksima oz. miselni eksperiment 278

*** 279


8.2.1.3 Peirceova misel v zgodovinskem kontekstu 282

8.3 Hans Vilmar Geppert in »realistična semiotika« 285

8.3.1.1 Šeststopenjski model znaka in realistični diskurz 288

8.3.1.2 Realizem in Peirceove dodatne razdelitve znaka iz 1903 290

8.3.1.2.1 Podvrste reprezentamena – realizem in sinznaki 290

8.3.1.2.2 Podvrste nanašanja znaka na objekt – realizem in indeksi 292

8.3.1.2.3 Vrste odnosa znaka do končnega interpretanta – realizem in diciznaki 294

8.3.2 Primeri Geppertove analitične metode 295

8.3.2.1 Slika labirinta v romanu Zeleni Henrik Gottfrieda Kellerja 296

8.3.2.2 Interpretacije naslovov romanov 299

8.3.3 Osnovni element Peirceove teorije 300

8.3.4 Meje literarnega realizma 303

8.3.4.1 Naturalizem v okvirih »realistične poti« 304

8.3.4.2 Realizem in »estetika moderne« 305

8.3.4.2.1 »Scale-free network« (Albert-László Barabási in Réka Albert) 307

8.3.4.3 Pozni realizem 308

8.3.4.4 Realizem in postmodernizem 310

8.4 Aktualnost realističnega diskurza v postmedijski perspektivi 313

8.4.1 Kontinuiranost diskurza v slikarskem jeziku znakov – Dominik Mahnič: Tihožitje 1.–4. (2008–09) 314

8.4.2 Realistični romani s preloma 20. v 21. stoletje 316

*** 317

*** 319


Povzetek 320

*** 322


Literatura 330

Seznam prilog 342

Seznam slik 342

Priloga 1: Ardenski gozd 343

Priloga 2: Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič: Open.Line – spletna umetnost prikazovanja elementov podatkovnih zbirk 348

Slike 351


  1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   64


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azrefs.org 2016
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə