Priloga a konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami




Yüklə 282.13 Kb.
səhifə1/3
tarix30.04.2016
ölçüsü282.13 Kb.
  1   2   3


PRILOGA A

KONVENCIJA

o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami

DRŽAVE POGODBENICE

PRIZNAVAJO, da pomenita prosto živeče živalstvo in rastlinstvo v svojih številnih in raznolikih oblikah nenadomestljiv del naravnih sistemov na Zemlji, ki mora biti varovan za sedanjo in prihodnje generacije;

SE ZAVEDAJO nenehno naraščajoče vrednosti prosto živečega živalstva in rastlinstva z estetskega, znanstvenega, kulturnega, rekreacijskega in gospodarskega vidika;

PRIZNAVAJO, da so in bi morali biti ljudstva in države najboljši varstveniki svojega prosto živečega živalstva in rastlinstva;

POLEG TEGA PRIZNAVAJO, da je za varstvo določenih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst pred prekomernim izkoriščanjem zaradi mednarodne trgovine nujno potrebno mednarodno sodelovanje;

SO PREPRIČANE o nujnosti sprejetja primernih ukrepov v ta namen,

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:



Člen I

Opredelitev pojmov

Za namene te konvencije, razen če iz besedne zveze izhaja drugače:

(a) »vrsta« pomeni katerokoli vrsto, podvrsto ali njeno zemljepisno ločeno populacijo;

(b) »osebek« pomeni:

(i) katerokoli žival ali rastlino, bodisi živo ali mrtvo;

(ii) v primeru živali: za vrste, navedene v dodatkih I in II, katerikoli lahko prepoznaven del ali izdelek; za vrste, navedene v dodatku III pa katerikoli lahko prepoznaven del ali izdelek, opisan v dodatku III v povezavi z vrsto in

(iii) v primeru rastline: za vrste, navedene v dodatku I, katerikoli lahko prepoznaven del ali izdelek; za vrste, navedene v dodatkih II in III pa katerikoli lahko prepoznaven del ali izdelek, opisan v dodatkih II in III v povezavi z vrsto;

(c) »trgovina« pomeni izvoz, ponovni izvoz, uvoz in vnos iz morja;

(d) »ponovni izvoz« pomeni izvoz kateregakoli osebka, ki je bil predhodno uvožen;

(e) »vnos iz morja« pomeni prevoz v državo osebkov katerekoli vrste, odvzetih iz morskega okolja, ki ni v pristojnosti nobene države.

(f) »znanstveni organ« pomeni državni znanstveni organ, določen skladno s členom IX;

(g) »upravni organ« pomeni državni upravni organ, določen skladno s členom IX;

(h) »pogodbenica« pomeni državo, za katero je veljati ta konvencija.

Člen II

Temeljna načela

1. Dodatek I vsebuje vse vrste, ki jim grozi izumrtje in so, ali bi bile lahko ogrožene zaradi trgovine. Trgovina z osebki teh vrst mora biti posebej strogo urejena, da ne bi še nadalje ogrožala njihovega preživetja in se lahko odobri le v izjemnih okoliščinah.

2. Dodatek II vsebuje:

(a) vse vrste, ki bi kljub temu, da jim trenutno nujno ne grozi izumrtje, lahko postale ogrožene, razen če je s strogo ureditvijo trgovine z osebki teh vrst preprečeno izkoriščanje, ki ni združljivo z njihovim preživetjem;

(b) druge vrste, ki morajo biti urejene zato, da je omogočen učinkovit nadzor nad trgovino z osebki določenih vrst, omenjenih v točki (a) tega odstavka.

3. Dodatek III vsebuje vse vrste, za katere je katerakoli pogodbenica ugotovila, da so urejene v njeni zakonodaji , da bi preprečila ali omejila izkoriščanje, in da potrebuje pri nadzoru trgovine sodelovanje drugih pogodbenic.

4. Pogodbenice ne smejo dovoliti trgovine z osebki vrst, ki so navedene v dodatkih I, II in III, razen v skladu z določbami te konvencije.

Člen III

Urejanje trgovine z osebki vrst iz dodatka I

1. Vsa trgovina z osebki vrst, ki so navedene v dodatku I, mora biti skladno z določbami tega člena.

2. Za izvoz vsakega osebka, ki pripada vrsti, navedeni v dodatku I, se zahteva predhodna izdaja in predložitev izvoznega dovoljenja. Izvozno dovoljenje sme biti izdano le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) znanstveni organ države izvoza je ugotovil, da tak izvoz ne bo škodoval preživetju zadevne vrste;

(b) upravni organ države izvoza je ugotovil, da osebek ni bil pridobljen v nasprotju z zakonodajo te države s področja varstva živalstva in rastlinstva;

(c) upravni organ države izvoza je ugotovil, da bo vsak živi osebek pripravljen in odpremljen tako, da bo tveganje poškodb, poslabšanja zdravja ali krutega ravnanja zmanjšano na minimum in

(d) upravni organ države izvoza je ugotovil, da je bilo za osebek izdano uvozno dovoljenje.

3. Za uvoz vsakega osebka, ki pripada vrsti, navedeni v dodatku I, se zahteva predhodna izdaja in predložitev uvoznega dovoljenja ter bodisi izvozno dovoljenje, ali pa potrdilo za ponovni izvoz. Uvozno dovoljenje se izda le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) znanstveni organ države uvoza je ugotovil, da bo uvoz opravljen v takšne namene, ki ne bodo škodovali preživetju zadevne vrste;

(b) znanstveni organ države uvoza je ugotovil, da je predlagani prejemnik živega osebka primerno opremljen za njegovo nastanitev in nego ter

(c) upravni organ države uvoza je ugotovil, da osebek ne bo uporabljen predvsem v trgovske namene.

4. Za ponovni izvoz vsakega osebka, ki pripada vrsti, navedeni v dodatku I, se zahteva predhodna izdaja in predložitev potrdila za ponovni izvoz. Potrdilo za ponovni izvoz se izda le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) upravni organ države ponovnega izvoza je ugotovil, da je bil osebek uvožen v državo skladno z določbami te konvencije;

(b) upravni organ države ponovnega izvoza je ugotovil, da bo vsak živi osebek pripravljen in odpremljen tako, da bo tveganje poškodb, poslabšanja zdravja ali krutega ravnanja zmanjšano na minimum in

(c) upravni organ države ponovnega izvoza je ugotovil, da je bilo za vsak živi osebek izdano uvozno dovoljenje.

5. Za vnos iz morja vsakega osebka, navedenega v dodatku I, se zahteva predhodna izdaja spričevala s strani upravnega organa države vnosa. Spričevalo sme biti izdano le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) znanstveni organ države vnosa je ugotovil, da tak vnos ne bo škodoval preživetju zadevne vrste;

(b) upravni organ države vnosa je ugotovil, da je predlagani prejemnik živega osebka primerno opremljen za njegovo nastanitev in nego ter

(c) upravni organ države vnosa je ugotovil, da osebek ne bo uporabljen predvsem v trgovske namene.

Člen IV

Urejanje trgovine z osebki vrst iz dodatka II

1. Vsa trgovina z osebki vrst, ki so navedene v dodatku II, mora biti skladno z določbami tega člena.

2. Za izvoz vsakega osebka, ki pripada vrsti, navedeni v dodatku II, se zahteva predhodna izdaja in predložitev izvoznega dovoljenja. Izvozno dovoljenje sme biti izdano le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) znanstveni organ države izvoza je ugotovil, da tak izvoz ne bo škodoval preživetju zadevne vrste;

(b) upravni organ države izvoza je ugotovil, da osebek ni bil pridobljen v nasprotju z zakonodajo te države s področja varstva živalstva in rastlinstva ter

(c) upravni organ države izvoza je ugotovil, da bo vsak živi osebek pripravljen in odpremljen tako, da bo tveganje poškodb, poslabšanja zdravja ali krutega ravnanja zmanjšano na minimum.

3. Znanstveni organ vsake pogodbenice nadzira tako izvozna dovoljenja, ki jih izdaja ta država za osebke, ki pripadajo vrstam, navedenim v dodatku II, kot tudi dejanski izvoz takšnih osebkov. Kadar znanstveni organ ugotovi, da je potrebno izvoz osebkov katerekoli izmed teh vrst omejiti zaradi ohranitve te vrste na njenem celotnem območju na ravni, ki ustreza njeni vlogi v ekosistemih, v katerih nastopa in precej nad ravnijo, pri kateri bi se lahko ta vrsta uvrstila v dodatek I, tedaj svetuje ustreznemu upravnemu organu sprejetje primernih ukrepov za omejitev izdajanja izvoznih dovoljenj za osebke te vrste.

4. Za uvoz vsakega osebka, ki pripada vrsti, navedeni v dodatku II, se zahteva predhodna predložitev bodisi izvoznega dovoljenja ali potrdila za ponovni izvoz.

5. Za ponovni izvoz vsakega osebka, ki pripada vrsti, navedeni v dodatku II, se zahteva predhodna izdaja in predložitev potrdila za ponovni izvoz. Potrdilo za ponovni izvoz se izda le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) upravni organ države ponovnega izvoza je ugotovil, da je bil osebek uvožen v državo skladno z določbami te konvencije in

(b) upravni organ države ponovnega izvoza je ugotovil, da bo vsak živi osebek pripravljen in odpremljen tako, da bo tveganje poškodb, poslabšanja zdravja ali krutega ravnanja zmanjšano na minimum.

6. Za vnos iz morja vsakega osebka, ki pripada vrsti, navedeni v dodatku II, se zahteva predhodna izdaja spričevala s strani upravnega organa države vnosa. Spričevalo sme biti izdano le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) znanstveni organ države vnosa je ugotovil, da tak vnos ne bo škodoval preživetju zadevne vrste in

(b) upravni organ države vnosa je ugotovil, da bo vsak živi osebek pripravljen in odpremljen tako, da bo tveganje poškodb, poslabšanja zdravja ali krutega ravnanja zmanjšano na minimum.

7. Potrdila, navedena v šestem odstavku tega člena se lahko na predlog znanstvenega organa, po posvetu z drugimi državnimi znanstvenimi organi ali, po potrebi, z mednarodnimi znanstvenimi organi, v obdobju, ki ne presega enega leta, izdajo za skupno število osebkov, ki bodo vneseni v tem obdobju.

Člen V


Urejanje trgovine z osebki vrst iz dodatka III

1. Vsa trgovina z osebki vrst, ki so navedene v dodatku III, mora biti skladno z določbami tega člena.

2. Za izvoz vsakega osebka, ki pripada vrsti, navedeni v dodatku III, iz države, ki je vključila to vrsto v dodatek III, se zahteva predhodna izdaja in predložitev izvoznega dovoljenja. Izvozno dovoljenje sme biti izdano le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) upravni organ države izvoza je zagotovil, da osebek ni bil pridobljen v nasprotju z zakonodajo te države s področja varstva živalstva in rastlinstva;

(b) upravni organ države izvoza je ugotovil, da bo vsak živi osebek pripravljen in odpremljen tako, da bo tveganje poškodb, poslabšanja zdravja ali krutega ravnanja zmanjšano na minimum.

3. Za izvoz vsakega osebka, ki pripada vrsti, navedeni v dodatku III, se, razen v okoliščinah, v katerih velja četrti odstavek tega člena, zahteva predhodna predložitev potrdila o poreklu in, v primeru uvoza iz države, ki je zadevno vrsto vključila v dodatek III, izvoznega dovoljenja.

4. V primeru ponovnega izvoza sprejme država uvoza potrdilo, izdano s strani upravnega organa države ponovnega izvoza, da je bil osebek obdelan v tej državi ali, da se ponovno izvaža, kot dokaz, da so bila v zvezi z zadevnim osebkom upoštevana določbami te konvencije.

Člen VI

Dovoljenja in potrdila

1. Dovoljenja in potrdila, ki se izdajajo skladno z določbami členov III, IV in V, morajo biti skladna z določbami tega člena.

2. Izvozno dovoljenje mora vsebovati podatke, navedene v vzorcu, ki je prikazan v dodatku IV in se lahko uporabi za izvoz le v obdobju šestih mesecev od datuma, ko je bilo izdano.

3. Vsako dovoljenje ali potrdilo mora vsebovati naslov te konvencije, naziv in kakršenkoli identifikacijski žig upravnega organa, ki ga je izdal ter kontrolno številko, ki jo dodeli upravni organ.

4. Vse kopije dovoljenja ali potrdila, ki jih izda upravni organ, morajo biti jasno označene kot kopije in nobena takšna kopija se ne sme uporabiti namesto izvirnika, razen v obsegu, ki je na njej naveden.

5. Za vsako pošiljko osebkov se zahteva ločeno dovoljenje ali potrdilo.

6. Upravni organ države uvoza nekega osebka mora uničiti in zadržati izvozno dovoljenje ali potrdilo za ponovni izvoz in vsako ustrezno uvozno dovoljenje, predloženo v zvezi z uvozom zadevnega osebka.

7. Kadar je to potrebno in izvedljivo, lahko upravni organ vsak osebek opremi z oznako, ki pomaga pri njegovi identifikaciji. V ta namen pomeni »oznaka« neizbrisen odtis, svinčeno plombo ali drugo primerno sredstvo za označevanje osebka, zasnovano tako, da ga nepooblaščene osebe kar najtežje ponaredijo.



Člen VII

Izjeme in druge posebne določbe o trgovini

1. Določbe členov III, IV in V ne veljajo za tranzit ali pretovor osebkov na ozemlju pogodbenice, dokler so osebki pod carinskim nadzorom.

2. Kadar upravni organ države izvoza ali ponovnega izvoza ugotovi, da je bil osebek pridobljen, preden so zanj veljala določbe te konvencije, tedaj določbe členov III, IV in V za ta osebek ne veljajo, upravni organ pa v tem smislu izda potrdilo.

3. Določbe členov III, IV in V ne veljajo za osebke, ki so v lasti oseb ali gospodinjstev. Ta izjema ne velja:

(a) v primeru osebkov, ki pripadajo vrsti, navedeni v dodatku I, ki jih je lastnik pridobil izven države, kjer običajno prebiva in jih uvaža v to državo ali

(b) v primeru osebkov, ki pripadajo vrstam, navedenim v dodatku II:

(i) ki jih je lastnik pridobil izven države, kjer običajno prebiva in v državi, kjer je prišlo do odvzema iz divjine,

(ii) ki se uvažajo v državo, kjer lastnik običajno prebiva in

(iii) kadar država, v kateri je prišlo do odvzema iz divjine, zahteva predhodno izdajo izvoznega dovoljenja pred vsakim izvozom takšnih osebkov, razen če upravni organ ugotovi, da so bili osebki pridobljeni, preden so zanje veljala določbe te konvencije.

4. Osebki živalske vrste, navedene v dodatku I, ki se gojijo v ujetništvu v gospodarske namene, ali osebki rastlinske vrste, navedene v dodatku I, ki se umetno razmnožujejo v gospodarske namene, se obravnavajo kot osebki vrste, navedene v dodatku II.

5. Kadar upravni organ države izvoza ugotovi, da je bil nek osebek živalske vrste vzgojen v ujetništvu ali, da je bil nek osebek rastlinske vrste umetno razmnožen, ali pa je del take živali ali rastline ali je bil iz nje pridobljen, se namesto dovoljenj ali potrdil, zahtevanih skladno z določbami členov III, IV in V, sprejme potrdilo, ki ga v tem smislu izda upravni organ.

6. Določbe členov III, IV in V ne veljajo za nekomercialno izposojo, darovanje ali izmenjavo herbarijskih primerkov, drugih konzerviranih, posušenih ali vloženih muzejskih primerkov in žive rastlinske snovi, označene z etiketo, odobreno ali izdano s strani upravnega organa, med znanstveniki ali znanstvenimi ustanovami, ki so registrirani pri upravnem organu svoje države

7. Upravni organ katerekoli države se lahko odpove zahtevam členov III; IV in V in dovoli gibanje brez dovoljenj ali potrdil osebkom, ki so del potujočega živalskega vrta, cirkusa, zverinjaka, razstave rastlin ali druge potujoče razstave, če:

(a) izvoznik ali uvoznik pri upravnem organu registrira vse podrobnosti o takih osebkih;

(b) spadajo osebki v eno od kategorij, navedenih v odstavkih 2 do 5 tega člena in

(c) je upravni organ države izvoza ugotovil, da bo za vsak živi osebek poskrbljeno in bo njegov prevoz potekal tako, da bo tveganje poškodb, poslabšanja zdravja ali krutega ravnanja zmanjšano na minimum.



Člen VIII

Ukrepi, ki jih sprejmejo pogodbenice

1. Pogodbenice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za uveljavitev določb te konvencije in prepoved trgovine z osebki, ki pomeni njeno kršitev. Mednje sodijo naslednji ukrepi:

(a) kaznovanje trgovine s takšnimi osebki ali njihovega posedovanja ali obojega in

(b) zagotavljanje zaplembe takšnih osebkov ali njihovega vračanja v državo izvoza.

2. Poleg ukrepov, skladnih s prvim odstavkom tega člena, lahko pogodbenica, kadar meni, da je to potrebno, zagotovi katerikoli način notranjega povračila stroškov, nastalih kot posledica zaplembe osebka, s katerim se je trgovalo v nasprotju z ukrepi, sprejetimi na podlagi določb te konvencije.

3. Pogodbenice morajo zagotoviti, da se pri trgovini z osebki vse potrebne formalnosti opravijo v najkrajšem možnem času. Za izvajanje takega prehoda lahko pogodbenica določi izhodne in vhodne točke, na katerih mora biti opravljen carinski nadzor osebkov. Nadalje morajo pogodbenice zagotoviti, da bo v času prevoza, skladiščenja ali odpreme za vsak živi osebek primerno poskrbljeno, tako da bo tveganje poškodb, poslabšanja zdravja ali krutega ravnanja zmanjšano na minimum.

4. Kadar se živi osebek zapleni na podlagi ukrepov iz 1. odstavka tega člena:

(a) se osebek poveri upravnemu organu države zaplembe;

(b) upravni organ po posvetu z državo izvoza na njene stroške vrne osebek tej državi ali reševalnemu centru ali drugi ustanovi, ki jo ima upravni organ za primerno in skladno z nameni te konvencije in

(c) upravni organ lahko pridobi nasvet znanstvenega organa ali pa se lahko, kadar se mu to zdi primerno, posvetuje s sekretariatom, da bi pospešil odločitev iz točke(b) tega odstavka, vključno z izbiro reševalnega centra ali druge ustanove.

5. Reševalni center iz četrtega odstavka tega člena pomeni ustanovo, ki jo upravni organ določi za skrb za varstvo osebkov, zlasti tistih, ki so bili zaplenjeni.

6. Vsaka pogodbenica mora voditi register trgovine z osebki, ki pripadajo vrstam, navedenim v dodatkih I, II in III, ki vsebuje:

(a) imena in naslove izvoznikov in uvoznikov in

(b) število in vrsto izdanih dovoljenj in potrdil; države, s katerimi je potekala takšna trgovina; število ali količine in vrste osebkov, imena vrst, kot so navedena v dodatkih I, II in III ter velikost in spol zadevnih osebkov, kadar sta določljiva.

7. Vsaka pogodbenica mora pripravljati periodična poročila o svojem izvajanju te konvencije in jih poslati sekretariatu:

(a) letno poročilo, ki vsebuje povzetek podatkov, navedenih v odstavku 6 (b) tega člena in

(b) dveletno poročilo o zakonodajnih, regulativnih in izvršilnih ukrepih, ki so bili sprejeti z namenom izvrševanja določb te konvencije.

8. Podatki, navedeni v odstavku 7 tega člena, morajo biti na voljo javnosti, kadar to ni v nasprotju z zakonodajo zadevne pogodbenice.



Člen IX

Upravni in strokovni organi

1. Vsaka pogodbenica mora za potrebe te konvencije določiti:

(a) enega ali več upravnih organov, pristojnih za izdajo dovoljenj ali potrdil v imenu te pogodbenice in

(b) enega ali več strokovnih organov.

2. Država, ki vlaga listino o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu mora ob tej priložnosti obvestiti vlado depozitarja o nazivu in naslovu upravnega organa, ki je pooblaščen za stike z drugimi pogodbenicami in s sekretariatom.

3. Vsakršne spremembe v imenovanju ali pooblastilih skladno z določbami tega člena mora zadevna pogodbenica sporočiti sekretariatu, ki o tem obvesti vse druge pogodbenice.

4. Vsak upravni organ iz drugega odstavka tega člena mora na zahtevo sekretariata ali upravnega organa druge pogodbenice poslati odtise žigov, pečate ali druge pripomočke, ki jih uporablja za overjanje dovoljenj ali potrdil.

Člen X

Trgovina z državami, ki niso pogodbenice konvencije

Kadar poteka izvoz ali ponovni izvoz v državo ali uvoz iz države, ki ni pogodbenica te konvencije, lahko katerakoli pogodbenica sprejme primerljive dokumente, izdane s strani pristojnih organov te države, ki so v bistvenih elementih skladni z zahtevami te konvencije glede dovoljenj in potrdil.



Člen XI

Konferenca pogodbenic

1. Sekretariat mora sklicati zasedanje konference pogodbenic najkasneje v dveh letih potem, ko začne veljati ta konvencija.

2. Nato mora sekretariat sklicevati redna zasedanja vsaj enkrat na vsaki dve leti, razen če se konferenca odloči drugače, izredna zasedanja pa kadarkoli, na pisno zahtevo najmanj ene tretjine pogodbenic.

3. Na zasedanjih, bodisi rednih ali pa izrednih, morajo pogodbenice oceniti izvajanje te konvencije in lahko:

(a) po potrebi oblikujejo predpise, ki omogočajo sekretariatu izvajanje svojih dolžnosti in sprejemajo finančne predpise1;

(b) proučijo in sprejemajo spremembe dodatkov I in II v skladu s členom XV;

(c) pregledajo napredek pri obnovi in ohranitvi vrst, navedenih v dodatkih I, II in III;

(d) prejemajo in proučijo kakršna koli poročila, ki jih predstavi sekretariat ali katerakoli pogodbenica, in

(e) oblikujejo priporočila za izboljšanje učinkovitosti te konvencije, kjer je to primerno.

4. Na vsakem rednem zasedanju lahko pogodbenice določijo čas in kraj izvedbe naslednjega rednega zasedanja, skladno z določbami odstavka 2 tega člena.

5. Na vsakem zasedanju lahko pogodbenice določijo in sprejmejo poslovnik zasedanja.

6. Združeni narodi, njihove specializirane agencije in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), kot tudi katerakoli država, ki ni pogodbenica te konvencije, so lahko zastopani na zasedanjih konference z opazovalci, ki imajo pravico do udeležbe, nimajo pa glasovalne pravice.

7. Kateremukoli organu ali agenciji, ki je tehnično usposobljena za zaščito, ohranjanje ali upravljanje z prosto živečim živalstvom in rastlinstvom in pripada eni izmed naslednjih kategorij ter je obvestila sekretariat o svoji želji, da bi jo na zasedanju konference zastopali opazovalci, bo udeležba dovoljena, razen če temu nasprotuje vsaj ena tretjina prisotnih pogodbenic:

(a) mednarodne agencije ali organi, bodisi vladni, ali pa nevladni ter vladne agencije in organi držav in

(b) nacionalne nevladne agencije ali organi, ki so za ta namen potrjeni s strani države, v kateri imajo sedež.

Ko jim je bilo dovoljeno sodelovati, imajo ti opazovalci pravico do udeležbe, nimajo pa glasovalne pravice.



Člen XII

Sekretariat

1. Ko začne veljati ta konvencija, bo sekretariat določil izvršni direktor Okoljskega programa Združenih narodov. V obsegu in na način, ki se mu zdi primeren, mu lahko pri tem pomagajo primerne medvladne ali nevladne, mednarodne ali državne agencije ali organi, ki so tehnično usposobljeni za zaščito, ohranjanje ali upravljanje z prosto živečim živalstvom in rastlinstvom.

2. Naloge sekretariata so:

(a) priprava in oskrba zasedanj pogodbenic;

(b) opravljanje nalog, ki so mu zaupane skladno z določbami členov XV in XVI te konvencije;

(c) izvajanje znanstvenih in tehničnih raziskav skladno s programi, odobrenimi s strani konference pogodbenic, ki bodo prispevale k izvajanju te konvencije, vključno z raziskavami v zvezi s standardi za primerno pripravo in odpremo živih osebkov in sredstvi za identifikacijo osebkov;

(d) preučevanje poročil pogodbenic in pridobivanje takšnih dodatnih informacij v zvezi s temi poročili, ki so po njegovem mnenju potrebne za zagotovitev izvajanja te konvencije;

(e) opozarjanje pogodbenic na vse zadeve, ki se nanašajo na cilje te konvencije;

(f) periodično izdajanje tekočih izdaj dodatkov I, II in III in njihova distribucija med pogodbenice skupaj z vsemi podatki, ki olajšajo identifikacijo osebkov, ki pripadajo vrstam, navedenim v teh dodatkih;

(g) priprava letnih poročil za pogodbenice o svojem delu in izvajanju te konvencije ter drugih takšnih poročil za potrebe zasedanj pogodbenic;

(h) oblikovanje priporočil za izvajanje namenov in določbami te konvencije, vključno z izmenjavo informacij znanstvenega ali tehničnega značaja;

(i) izvajanje vseh drugih nalog, za katere ga zadolžijo pogodbenice.



Člen XIII

Mednarodni ukrepi

1. Kadar sekretariat na podlagi prejetih informacij ugotovi, da je je katerakoli vrsta, ki je navedena v dodatku I ali II, izpostavljena škodljivemu vplivu trgovine z osebki te vrste, ali da se določbe te konvencije ne izvajajo učinkovito, mora te informacije sporočiti pooblaščenemu upravnemu organu prizadete pogodbenice ali pogodbenic.

2. Kadar pogodbenica prejme sporočilo iz prvega odstavka tega člena, mora, takoj ko je to mogoče, obvestiti sekretariat o vseh pomembnih dejstvih, kolikor to dopuščajo njeni zakoni in predlagati sanacijske ukrepe, kjer je to primerno. Če pogodbenica meni, da je umestna poizvedba, lahko takšno poizvedbo opravi ena ali več oseb, izrecno pooblaščenih s strani pogodbenice.

3. Informacije, ki jih priskrbi pogodbenica, ali ki izhajajo iz poizvedbe, opredeljene v drugem odstavku tega člena, morajo biti prikazane na naslednji konferenci pogodbenic, ki lahko oblikuje morebitna priporočila, ki se ji zdijo primerna.



Člen XIV

Vpliv na domačo zakonodajo in mednarodne konvencije

1. Določbe te konvencije nikakor ne vplivajo na pravico pogodbenic do sprejemanja:

(a) strožjih domačih ukrepov v zvezi s pogoji za trgovino, pridobitvijo posesti ali prevozom osebkov, ki pripadajo vrstam, navedenim v dodatkih I, II in III ali popolno prepovedjo teh dejavnosti ali

(b) domačih ukrepov, ki omejujejo ali prepovedujejo trgovino, pridobitev posesti ali prevoz vrst, ki niso navedene v dodatkih I, II in III.

2. Določbe te konvencije nikakor ne vplivajo na določbe domačih ukrepov ali obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz katerekoli pogodbe, konvencije ali mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na druge vidike trgovine, pridobitve posesti ali prevoza osebkov in velja ali pa bi začela veljati naknadno za katerokoli pogodbenico, vključno z vsemi ukrepi, ki se tičejo območij carinskih, zdravstvenih, veterinarskih ali rastlinskih karanten.

3. Določbe te konvencije nikakor ne vplivajo na določbe pogodb konvencij ali mednarodnih sporazumov, ki so bili ali bodo sklenjeni ali iz njih izhajajočih obveznosti, ki izhajajo iz katerekoli pogodbe, konvencije ali mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na druge vidike trgovine, pridobitve posesti ali prevoza osebkov in velja ali pa bi začela veljati naknadno za katerokoli pogodbenico, vključno z vsemi ukrepi, ki se tičejo območij carinskih, zdravstvenih, veterinarskih ali rastlinskih karanten.

4. Država pogodbenica te konvencije, ki je hkrati tudi pogodbenica katerekoli druge pogodbe, konvencije ali mednarodnega dogovora, veljavnega v času, ko začne veljati ta konvencija in po katere določbah so zaščitene morske vrste, navedene v dodatku II, je oproščena obveznosti, ki so ji naložene z določbami te konvencije glede trgovine z osebki, ki so navedeni v dodatku II in jih ujamejo ladje, registrirane v tej državi in v skladu z določbami takšne druge pogodbe, konvencije ali mednarodnega dogovora.

5. Kljub določbam členov III, IV in V se za izvoz kateregakoli osebka, ujetega skladno s četrtim odstavkom tega člena, zahteva le potrdilo upravnega organa države vnosa v smislu, da je bil osebek ujet skladno z določbami zadevne druge pogodbe, konvencije ali mednarodnega dogovora.

6. Ta konvencija v ničemer ne prejudicira kodifikacije in razvoja pomorske zakonodaje s strani Konference Združenih narodov za pomorsko pravo, sklicane na podlagi resolucije št. 2750 C (XXV) Generalne skupščine Združenih narodov, niti sedanjih ali prihodnjih zahtev in pravnih stališč katerekoli države v zvezi s pomorskim pravom ter naravo in obsegom pristojnosti države glede obalnega pasu in ladijske zastave.

Člen XV

Spremembe dodatkov I in II

1. V zvezi s spremembami dodatkov I in II na zasedanjih konference pogodbenic veljajo naslednje določbe:

(a) Vsaka pogodbenica lahko predlaga, da se sprememba dodatka I ali II za obravnava na naslednjem zasedanju. Besedilo predlagane spremembe mora biti sporočeno sekretariatu vsaj 150 dni pred zasedanjem. Sekretariat se o spremembi posvetuje z drugimi pogodbenicami in zainteresiranimi organi skladno z določbami odstavkov 2 (b) in (c) tega člena in sporoči odgovor vsem pogodbenicam najkasneje 30 dni pred zasedanjem.

(b) Sprememba se sprejeme z dvetretjinsko večino prisotnih in glasujočih pogodbenic. V ta namen pomenijo “prisotne in glasujoče pogodbenice" tiste pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti. Pogodbenice, ki se vzdržijo glasovanja, se ne štejejo v dve tretjini, zahtevani za sprejem spremembe.

(c) Spremembe, sprejete na zasedanju, začnejo veljati 90 dni po tem zasedanju za vse pogodbenice, razen tistih, ki si pridržijo pravico skladno s tretjim odstavkom tega člena.

2. Naslednje določbe veljajo v zvezi s spremembami dodatkov I in II med zasedanji konference pogodbenic:

(a) Spremembe dodatka I ali II lahko za obravnavo med zasedanjema predlaga katera koli pogodbenica po pošti, kot je določeno v tem odstavku.

(b) Pri morskih vrstah mora sekretariat besedilo predlagane spremembe takoj po prejemu sporočiti pogodbenicam. Posvetovati se mora tudi z medvladnimi organi, katerih dejavnost je povezana s temi vrstami, zlasti s stališča pridobivanja znanstvenih podatkov, ki bi jih lahko preskrbeli, in zagotavljanja koordinacije z morebitnimi ukrepi za ohranitev, ki jih izvajajo takšni organi. Sekretariat mora takoj, ko je to mogoče, sporočiti pogodbenicam izražena mnenja in posredovane podatke teh organov ter svoje lastne ugotovitve in priporočila.

(c) Za druge vrste, ki niso morske, sekretariat takoj po prejemu besedila predlagane spremembe to besedilo sporoči pogodbenicam in čim prej še svoja priporočila.

(d) Katerakoli pogodbenica lahko v roku 60 dni od datuma, ko je sekretariat pogodbenicam sporočil svoja priporočila, skladno s točko (b) ali (c) tega odstavka, pošlje sekretariatu svoje pripombe k predlagani spremembi, skupaj s pripadajočimi znanstvenimi podatki in informacijami.

(e) Sekretariat mora prejete odgovore skupaj s svojimi priporočili takoj, ko je to mogoče, sporočiti pogodbenicam.

(f) Če sekretariat v 30 dneh po datumu, ko je sporočil odgovore in priporočila po določbah pododstavka (e) tega odstavka, ne prejme nobenega ugovora zoper predlagano spremembo, začne sprememba veljati po 90 dneh za vse pogodbenice, razen za tiste, ki izrazijo pridržek v skladu z odstavkom 3 tega člena.

(g) Če sekretariat prejme ugovor katere koli pogodbenice, pogodbenice o predlagani spremembi glasujejo po pošti v skladu z določbami pododstavkov (h), (i) in (j) tega odstavka.

(h) Sekretariat pogodbenice obvesti o prejemu ugovora.

(i) Če sekretariat v 60 dneh od datuma obvestila iz pododstavka (h) tega odstavka ne prejme vsaj od polovice pogodbenic glasov za, proti ali vzdržanih, se predlagana sprememba predloži naslednjemu zasedanju konference v nadaljnjo obravnavo.

(j) Če so bili prejeti glasovi vsaj polovice pogodbenic, se sprememba sprejme z dvotretjinsko večino pogodbenic, ki so glasovale za ali proti.

(k) Sekretariat obvesti vse pogodbenice o izidu glasovanja.

(1) Če je predlagana sprememba sprejeta, začne veljati 90 dni po datumu obvestila sekretariata o njenem sprejetju za vse pogodbenice, razen za tiste, ki izrazijo pridržek v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3. V obdobju 90 dni, ki je na voljo skladno z odstavkom 1 (c) ali 2 (1) tega člena, si lahko katerakoli pogodbenica s pisnim obvestilom vladi - depozitarju zagotovi pridržek v zvezi s spremembo. Do umika takšnega pridržka se pogodbenica v zvezi s trgovino z zadevno vrsto obravnava kot država, ki ni pogodbenica te konvencije.

Člen XVI

Dodatek III in njegove spremembe

1. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli predloži sekretariatu seznam vrst, za katere je ugotovila, da so v njeni zakonodaji urejene z namenom, omenjenim v členu II (3). Dodatek III vsebuje imena pogodbenic, ki so predložile vrste za vključitev vanj, znanstvene nazive vrst, predloženih na ta način in vse dele ali izdelke iz zadevnih živali ali rastlin, ki so navedeni v povezavi z vrstami v namene iz člena I (b).

2. Vsak seznam, predložen skladno z določbami prvega odstavka tega člena, mora sekretariat po prejemu sporočiti pogodbenicam takoj, ko je to mogoče. Seznam začne veljati kot del dodatka III 90 dni po datumu takšnega sporočila. Kadarkoli po sporočilu takšnega seznama si lahko katerakoli pogodbenica s pisnim obvestilom vladi - depozitarju zagotovi pridržek glede katerekoli vrste ali katerihkoli delov ali izdelkov. Do umika takšnega pridržka se država v zvezi s trgovino z zadevno vrsto ali deli ali izdelki obravnava kot država, ki ni pogodbenica te konvencije.

3. Pogodbenica, ki je predložila vrsto za vključitev v dodatek III, lahko predlog kadarkoli umakne z obvestilom sekretariatu, ki o umiku obvesti vse pogodbenice. Umik začne veljati 30 dni po datumu takšnega sporočila.

4. Katerakoli pogodbenica, ki predloži seznam skladno z določbami odstavka 1 tega člena, mora predložiti sekretariatu kopijo vseh domačih zakonov in predpisov o varstvu teh vrst, skupaj z morebitnimi razlagami, ki jih ima za primerne pogodbenica ali pa jih zahteva sekretariat. Dokler je predlagana vrsta vključena v dodatek III, pogodbenica predloži sekretariatu vse sprejete spremembe teh zakonov in predpisov ali njihove nove razlage.

Člen XVII

Spremembe konvencije

1. Na pisno zahtevo najmanj ene tretjine pogodbenic po obravnavi in sprejetju sprememb te konvencije skliče sekretariat izredno zasedanje konference pogodbenic. Takšne spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo. V ta namen pomenijo “pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo" tiste pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti. Pogodbenice, ki se vzdržijo glasovanja, se ne štejejo v dve tretjini, zahtevani za sprejetje spremembe.

2. Besedilo vsake predlagane spremembe pošlje sekretariat vsem pogodbenicam vsaj 90 dni pred zasedanjem.

3. Sprememba začne veljati za pogodbenice, ki so ga sprejele, 60 dni potem, ko sta dve tretjini pogodbenic vložili listino o sprejetju spremembe pri vladi - depozitarju. Nato sprememba začne veljati za vsako drugo pogodbenico 60 dni potem, ko je ta pogodbenica vložila svojo listino o sprejetju spremembe.



Člen XVIII

Reševanje sporov

1. Vsak spor, do katerega bi prišlo med dvema ali več pogodbenicami v zvezi s tolmačenjem ali uporabo določb te konvencije, bo predmet pogajanj med pogodbenicami, vpletenimi v spor.

2. Če spora ni mogoče rešiti skladno s prvim odstavkom tega člena, lahko pogodbenice, ob vzajemnem soglasju, prepustijo spor arbitraži, zlasti pri Stalnem arbitražnem razsodišču v Haagu. Razsodba arbitraže je za pogodbenice v sporu zavezujoča.

Člen XIX

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis v Washingtonu do 30. aprila 1973, nato pa v Bernu do 31. decembra 1974.



Člen XX

Ratifikacija, sprejetje, odobritev

Ta konvencija je podvržena ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi. Listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi se deponirajo pri vladi Švicarske konfederacije, ki je vlada depozitar.



Člen XXI

Pristop

Ta konvencija je odprta za pristop brez časovne omejitve. Listine o pristopu se deponirajo pri vladi depozitarju.



Člen XXII

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati 90 dni po datumu deponiranja desete listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu pri vladi depozitarju.

2. Za vsako državo, ki ratificira, sprejme ali odobri to konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju desete listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu, začne ta konvencija v veljati 90 dni po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu s strani te države.

Člen XXIII

Pridržki

1. Glede določb te konvencije ni mogoče izražati splošnih pridržkov. Poseben pridržek se lahko da skladno z določbami tega člena ter členov XV in XVI.

2. Vsaka država lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu vnese poseben pridržek glede:

(a) katere koli vrste iz dodatka I, II ali III ali

(b) katerega koli dela ali izdelka, določenega v zvezi z vrsto, navedeno v dodatku III.

3. Dokler pogodbenica ne umakne pridržka, ki ga je dala v skladu z določbami tega člena, se pri trgovanju z vrsto, delom ali izdelkom, določenim v pridržku, obravnava kot država, ki ni pogodbenica te konvencije.



Člen XXIV

Odpoved

Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove to konvencijo s pisnim obvestilom vladi depozitarju. Odpoved začne veljati 12 mesecev po tem, ko je vlada depozitar prejela obvestilo.



Člen XXV

Depozitar

1. Izvirnik te konvencije v kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer je vsaka različica enako verodostojna, se deponira pri vladi depozitarju, ki pošlje overjene kopije vsem državam, ki so podpisale konvencijo ali deponirale listine o pristopu k njej.

2. Vlada depozitar obvešča vse države podpisnice in pristopnice ter sekretariat o podpisih, deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začetku veljavnosti te konvencije, njenih spremembah, izražanju in umiku pridržkov ter obvestilih o odpovedi.

3. Takoj po začetku veljavnosti te konvencije pošlje vlada depozitar njeno overjeno kopijo Seretariatu Združenih narodov zaradi registracije in objave skladno s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.

V potrditev tega so podpisani pooblaščenci, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Washingtonu tretjega marca tisoč devetsto triinsedemdeset.



DODATKA I IN II (1) (2)

Razlaga

1. Vrste, navedene v teh dodatkih, so navedene:

(a) z imenom vrste ali

(b) kot vse vrste, vključene v višjo sistematsko enoto ali določen del vrst take enote.

2. Okrajšava “spp.” se uporablja za označevanje vseh vrst, ki spadajo v višjo sistematsko enoto.

3. Druge navedbe sistematskih enot, višjih od vrste, so le informativnega ali klasifikacijskega značaja.

4. Okrajšava “p.e.” se uporablja za označevanje vrst, ki so morda že izumrle.

5. Zvezdica (*) ob imenu vrste ali višje sistematske enote pomeni, da je ena ali več zemljepisno ločenih populacij, podvrst ali vrst te vrste ali višje sistematske enote vključenih v dodatek I in da so te populacije, podvrste ali vrste izvzete iz dodatka II.

6. Dve zvezdici (**) ob imenu vrste ali višje sistematske enote pomenita, da je ena ali več zemljepisno ločenih populacij, podvrst ali vrst te vrste ali višje sistematske enote vključenih v dodatek II in da so te populacije, podvrste ali vrste izvzete iz dodatka I.

7. Znak » + «, ki mu sledi številka, ob imenu vrste ali višje sistematske enote pomeni, da zadevni dodatek vključuje le določene zemljepisno ločene populacije, podvrste ali vrste te vrste ali višje sistematske enote, kot sledi:

+ 201 Populacija južne Amerike.

+ 202 Populacije Butana, Indije, Nepala in Pakistana.

+ 203 Populacija Italije.

+ 204 Vse severnoameriške podvrste.

+ 205 Populacija Azije.

+ 206 Populacija Indije.

+ 207 Populacija Avstralije.

+ 208 Populacija Himalaje.

+ 209 Vse novozelandske vrste.

+ 210 Populacija Čila.

+ 211 Vse vrste družine v Ameriki.

+ 212 Populacija Avstralije.

8. Znak »-«, ki mu sledi številka, ob imenu vrste ali višje sistematske enote pomeni, da so določene zemljepisno ločene populacije, podvrste, vrste, skupine vrst ali družine te vrste ali višje sistematske enote izvzete iz zadevnega dodatka, kot sledi:

-101 Populacije Butana, Indije, Nepala in Pakistana.

-102 Panthera tigris altaica (= amurensis).

–103 Avstralska populacija.

- 104 Cathartidae.

–105 Populacija severne Amerike, razen Grenlandije.

-106 Populacija Združenih držav Amerike.

–107 Melopsittacus undulatus, Nymphicus hollandicus in Psittacula kramen.

–108 Populacija Papue Nove Gvineje.

-109 Populacija Čila.

–110 Vse vrste, ki niso mesnate.

9. Znak »>«, ki mu sledi številka, ob imenu vrste ali višje sistematske enote označuje dele ali izdelke, ki so v zvezi z njo za namene konvencije določeni, kot sledi:

> 1 označuje korenine.

> 2 označuje hlode.

> 3 označuje debla.




Dodatek I


Dodatek II











FAUNA

ŽIVALI

MAMMALIA

SESALCI


MONOTREMATA STOKOVCI

Tachyglossidae

kljunati ježki

MARSUPIALIA VREČARJI

Macropodidae valabiji in kenguruji

Phalangeridae kuskusi in lisičji kuzuji

Burramyidae pritlikavi oposumi


Bettongia spp. vsi podganji kenguruji ali cvileži

Caloprymnus campestris p.e. puščavski podganji kenguru ali prerijski podganji kenguru

Lagorchestes hirsutus zahodni zajčji kenguru ali ormala

Lagostrophus fasciatus progasti zajčji kenguru

Onychogalea frenata mali kenguru ali merin

polmesečarski kenguru



dolgorili kljunati ježek (C 2) vsi dolgonosi kljunati ježki (novogvinejski kljunatimi ježki), vključno z mravljinčarji, ki nesejo jajca ali dolgorilimi kljunatimi ježki

Dendrolagus bennettianus (C 2) Bennettov drevesni kenguru ali čaribina

Dendrolagus lumholtzi (C 2) Lumholtzov drevesni kenguru ali bungari

Dendrolagus inustus (C 2) sivi drevesni kenguru

Dendrolagus ursinus (C 2) medvedji kenguru

Phalanger maculatus pegasti kuskus

Phalanger orientalis sivi kuskus

Burramys parvus gorski pritlikavi oposum ali Broomov pritlikavi oposum


  1   2   3


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azrefs.org 2016
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə