Ljubljana, 23. februar 2012




Yüklə 74.59 Kb.
tarix30.04.2016
ölçüsü74.59 Kb.

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30

F: +386 1 251 23 12

E: gp.ukom@gov.si

www.ukom.gov.si



Ljubljana, 23. februar 2012



SPOROČILO ZA JAVNOST




3. REDNA SEJA VLADE RS
Vlada o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi
Vlada RS je na 3. redni seji obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi. Predlagani Zakon na novo ureja nekatera ministrstva in njihova delovna področja in pomeni uskladitev z določili Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki je začel veljati z dnem 4. 2. 2012.
Ministrstva in njihova delovna področja so:
Ministrstvo za finance, ki opravlja naloge na področjih makroekonomske politike in koordinacije strukturnih reform, zakladništva, javnega računovodstva, programskega proračuna, javnih naročil, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, finančnega premoženja, poroštev, zadolževanja javnega sektorja, javno zasebnega partnerstva, preglednosti finančnih odnosov, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči, ter makrofiskalnih analiz in napovedi. V Ministrstvo za finance se prenese del delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, ki se nanaša na področje strukturnih reform in programskega proračuna.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki delo nadaljuje z delovnimi področji Ministrstva za gospodarstvo, razen delovnega področja energetike, rudarstva in učinkovite rabe energije, in z delom delovnega področja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki se nanaša na tehnologijo, pošto ter meroslovje. V Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se prenese tudi del delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki se nanaša na področje regionalnega razvoja in evropske kohezijske politike. V Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se prenese tudi del delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, ki se nanaša na področje razvoja, razen področja strukturnih reform in programskega proračuna.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki delo nadaljuje z delovnimi področji Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za kulturo in delom delovnega področja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki se nanaša na elektronske komunikacije in informacijsko družbo. V pristojnost Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport preidejo tudi naloge s področja verskih skupnosti, ki so se do sedaj opravljale v okviru Urada Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki delo nadaljuje z delovnimi področji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter delom delovnega področja Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanaša na okolje. V pristojnost Ministrstva za kmetijstvo in okolje preidejo tudi naloge s področja podnebnih sprememb, ki so se do sedaj opravljale v okviru Službe Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki delo nadaljuje z delovnimi področji Ministrstva za promet, delom delovnega področja Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanaša na prostor in delom delovnega področja Ministrstva za gospodarstvo, ki se nanaša na energetiko, rudarstvo ter učinkovito rabo in obnovljive vire energije.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki prevzame del delovnega področja Ministrstva za pravosodje, ki se nanaša na organizacijo in status državnega tožilstva, nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva in upravo za področje državnega tožilstva. V pristojnost Ministrstva za notranje zadeve preidejo tudi naloge s področja uresničevanja ustavnih in zakonskih določil, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter spremljanja in skrbi za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti.
Ministrstvo za obrambo,
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ki delo nadaljuje z delovnimi področji Ministrstva za pravosodje, razen delovnega področja organizacije in statusa državnega tožilstva, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in uprave za področje državnega tožilstva ter delovnimi področji Ministrstva za javno upravo. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo delo nadaljuje tudi z delom delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki se nanaša na področje lokalne samouprave.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki nadaljuje z opravljanjem dela na dosedanjem delovnem področju, poleg obstoječih nalog pa bo opravljalo še naloge na področju enakih možnosti, ki so se do sedaj opravljale v okviru Urada Republike Slovenije za enake možnosti.
Ministrstvo za zdravje ter
Ministrstvo za zunanje zadeve, ki prevzame tudi del delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, ki se nanaša na področje evropskih zadev. V okviru delovnega področja Ministrstva za zunanje zadeve ostajajo naloge gospodarske diplomacije.

Vlada o projektu Nadomestni blok TEŠ-6
Vlada RS je na današnji seji obravnavala celovito informacija o projektu Nadomestni blok TEŠ-6 stanje februar 2012 in sprejela naslednje sklepe:
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s Celovito informacijo o projektu Nadomestni blok TEŠ-6 stanje februar 2012 skupaj z vsemi prilogami.
Glede na visoko stopnjo tveganja projekta in ob upoštevanju visoke izpostavljenosti države kot lastnice HSE do projekta izgradnje bloka 6 TEŠ, je Vlada Republike Slovenije pripravljena prevzeti dodatno tveganje z izdajo državnega poroštva za projekt bloka 6 TEŠ v višini 440 mio EUR pod sledečimi pogoji:

    • investitor mora opraviti pogajanja z vsemi dobavitelji s ciljem znižanja vrednosti iz NIP4 (1.302.747,10 EUR) in jih čimbolj približati vrednostim iz NIP 3 , pri čemer morajo biti v končni vrednosti zajeti vsi stroški (npr. stroški povezovalnega voda za priključitev na EES,…)

    • med Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj mora biti pred odobritvijo državnega poroštva sklenjena pogodba o dolgoročni dobavi lignita po maksimalni ceni iz NIP 4 (2,25EUR/GJ)

    • investitor mora zagotoviti dokončanje projekta po priloženem terminskem načrtu (uporabno dovoljenje do 15. 2. 2016)

    • investitor mora zagotoviti vse pogoje za doseganje donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike.

    • omejitev izpustov emisij CO2 skladno z investicijskim programom.



Vlada obravnavala Mnenje o Predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj
Vlada RS je na današnji redni seji ob obravnavi ob obravnavi Mnenja o Predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., sprejela naslednje sklepe:
Vlada je sprejela mnenje k predlogu Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj, prva obravnava, EPA 112-VI, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Srečkom Mehom, in ga pošlje v Državni zbor.
Vlada podpira navedeni predlog zakona, če se z amandmajem spremeni tako, da kot enega od temeljnih pogojev za sklenitev poroštvene pogodbe določa predhodno sklenitev pogodbe o ureditvi razmerij med Republiko Slovenijo in TEŠ, d.o.o., v kateri se določijo okviri izvedbe projekta, kot so določeni v sklepih Vlade o Celoviti informaciji o projektu Nadomestni blok TEŠ-6 (stanje februar 2012).

Vlada izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev
Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.
Nova Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev je vsebinsko podobna prej veljavni Uredbi o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev. Z njo so dosedanje cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določene kot najvišje za največ šest mesecev.

Informacija o posledicah škode na kmetijskih zemljiščih zaradi močnega vetra v februarju 2012 na območju Vipavske doline
Vlada RS se je seznanila z informacijo o posledicah škode na kmetijskih zemljiščih zaradi močnega vetra - burje v februarju 2012 na območju Vipavske doline in s predlogi ukrepov. Vlada je izvajalcu javne službe upravljanja hidromelioracijskih sistemov, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (sklad) naložila, da nemudoma pristopi k izbiri izvajalcev in izvedbi odstranitve zemljine iz hidromelioracijskih jarkov na območju Vipavske doline. Sredstva za izvajanje del bo zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje s proračunske postavke za zemljiške operacije.
Močni veter - burja je v mesecu februarju 2012 prizadela širše območje na Primorskem. Na podlagi ogledov in ocene posledic škode na kmetijskih zemljiščih s strani Kmetijske svetovalne službe so bila dokumentirana prizadeta območja in obseg površin.
Trenutno največji problem predstavlja zemlja, ki jo je burja nanesla in odložila v melioracijske jarke hidromelioracijskih sistemov in na brežine vodotokov na območju Vipavske doline. S čiščenjem melioracijskih jarkov bi ponovno vzpostavili delovanje obstoječih in delujočih melioracijskih sistemom in s tem preprečili nadaljnjo škodo. Količina zemljine v odvodnih sistemih je ocenjena na 10.000 m3. Za izvedbo del je ocenjena višina stroškov v skupnem znesku okvirno 35.000 evrov.
V skladu s prvim odstavkom 7. člena Uredbe o načinu izvajanja javne službe upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov je izvajalec javne službe sklad. Zaradi nujnosti predlaganega ukrepa je potrebno, da sklad kot upravljavec hidromelioracijskih sistemov na tem območju nemudoma pristopi k izbiri izvajalcev in izvedbi odstranitve zemljine iz hidromelioracijskih jarkov na območju Vipavske doline ter s tem prepreči nadaljnjo škodo.

Vlada sprejela stališče RS k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaj držav članic glede dostopnosti pirotehničnih izdelkov na trgu
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (predlog direktive).
Republika Slovenija se strinja s predlogom direktive, imamo pa pripombe na posamezne člene, ki se nanašajo predvsem na označevanje pirotehničnih izdelkov.

Vlada se strinja s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dostopnostjo eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se strinja s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dostopnostjo eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom. Ima pa pripombe k posameznim členom, in sicer:

  • Podana je definicija za trgovca s strelnim orožjem in strelivom, nikjer pa ne opredeljuje trgovca z eksplozivi;

  • Določba 16. člena se nanaša zgolj na proizvodnjo eksplozivov. Predlagamo, da se v določbo zajame tudi ostale dejavnosti z eksplozivi, npr. trgovina na debelo, skladiščenje, uporaba;

  • Četrti odstavek 22. člena v določa, da identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam, potem pa jo v skladu z njegovimi navodili namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik. Menimo, da identifikacijske številke priglašen organ ne bo sam nameščal, zato je določba v tem delu neizvedljiva. Predlagamo črtanje tega dela določbe;

  • V 27. členu se pojavita pojma monterji in vzdrževalci eksplozivov. Te osebe pod pojmi niso nikjer navedene;

  • Drugi odstavek 29. člena določa, da priglašeni organi prevzamejo celotno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinska podjetja ne glede na njihov sedež. Nadalje tretji odstavek istega člena določa, da se dejavnosti lahko prenesejo na podizvajalca ali hčerinsko podjetje samo, če stranka s tem soglaša. Če torej že drugi odstavek določa, da priglašeni organi prevzamejo celotno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinska podjetja, potem je nesmiselno, da morajo predhodno pridobiti še soglasje stranke. Predlagamo, da se tretji odstavek v celoti črta.



Vlada sprejela stališče RS do Zelene knjige o pravici do združitve družine državljanov tretjih držav, ki živijo v EU
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Zelena knjiga o pravici do združitve družine državljanov tretjih držav, ki živijo v Evropski uniji.
Republika Slovenija se je seznanila z vsebino Zelene knjige o pravici do združitve družine, ki povzema dosedanjo prakso in izkušnje pri implementaciji Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine za državljane tretjih držav. V Zeleni knjigi je zastavljenih 14 vprašanj o izkušnjah držav članic EU in morebitnih predlogih, kako določena področja v direktivi bolje urediti. Republika Slovenija je odgovorila na vprašanja in ugotavlja, da nima težav pri implementaciji direktive v praksi. Republika Slovenija meni, da ni potrebe po večjih spremembah direktive, prav tako ne po širitvi njenega namena.
Združitev družine v nekaterih državah članicah predstavlja velik delež zakonite migracije, čeprav se ta na ravni EU zmanjšuje. Tako stockholmski program kot Evropski pakt o priseljevanju in azilu označujeta združitev družine kot področje, na katerem je treba še naprej razvijati politike EU in pri tem posebno pozornost nameniti merilom za integracijo.
Evropska komisija meni, da je treba začeti javno razpravo o združitvi družine s poudarkom na nekaterih področjih, za katera v direktivi ni konsistentnih rešitev (starostna meja, definicija družinskih članov, formalnosti in proceduralna vprašanja). Želi pa tudi izpostaviti vprašanja, ki so vezana na Direktivo 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, kar je tudi namen te zelene knjige. Glede na izid tega posvetovanja bo Evropska komisija odločila, ali so potrebni konkretni ukrepi na ravni politike (na primer sprememba direktive, razlagalne smernice ali ohranitev obstoječega stanja).

Vlada potrdila predlog slovenskega stališča do sprememb kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije
Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije in ga posredovala Državnemu zboru RS.
Trenutno veljavno Uredbo o kadrovskih predpisih za uradnike in o pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije je Svet sprejel marca 2004. Uredba je prinesla korenito reformo dotedanjega sistema kadrovskih predpisov, katere glavni namen je bil zmanjševanje stroškov in posodobitev kariernih struktur. Komisija je spomladi 2011 pripravila poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu o učinkih reforme, iz katerega izhaja, da je ta sicer prinesla določene prihranke, da pa ni bilo želenih rezultatov glede kariernih struktur. Zato je Komisija decembra 2011 sprejela predlog revizije Uredbe. Komisija predlaga naslednje spremembe:

  • zmanjšanje zaposlenih v EU institucijah za 5%;

  • spremenjeno metodo izračunavanja prilagajanja plač, ki upošteva nominalne spremembe plač v vseh državah članicah (in ne samo v osmih, kot do sedaj);

  • dvig solidarnostne premije na 6%;

  • povečanje starostne meje za upokojitev na 65 let;

  • podaljšanje delovnega časa uslužbencev na 40 ur tedensko (sedaj 37,5 ur);

  • fleksibilnejši karierni sistem;

  • izboljšanje učinkovitosti agencij.

Komisija je izračunala, da bi skupni učinki ukrepov na proračun znašali 1 milijardo evrov do leta 2020, na dolgi rok pa 1 milijardo evrov na leto. Natančnejših izračunov finančnih posledic predvidenih ukrepov Evropska komisija še ni predložila.


Slovenija načeloma podpira spremembe kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Pričakuje, da bo dogovor o spremembi uredbe dosežen čim prej in da bo to vodilo v znižanje stroškov uprave v okviru večletnega finančnega okvira 2014-2020. Slovenija tudi pričakuje, da bo Evropska komisija čim prej predložila natančnejši izračun pozitivnih finančnih posledic predvidenih ukrepov.
Slovenija meni, da mora biti nova metoda za prilagajanje plač in pokojnin takšna, da se bodo plače uradnikov in drugih uslužbencev EU prilagajale le v obdobju gospodarske rasti, ne pa tudi v času ekonomske krize, čemur smo bili priča v zadnjih dveh letih. Sistem naj omogoča učinkovito odzivanje Sveta na ekonomske in druge okoliščine. Stališče Slovenije je, da morajo uradniki in drugi uslužbenci EU deliti usodo ostalih javnih uslužbencev v državah EU.
Slovenija tudi ne bi nasprotovala nadaljnjim spremembam kadrovskih predpisov, ki bi omogočili nadaljnje prihranke, hkrati pa institucijam še vedno zagotavljale kakovostne kadre.

Vlada sprejela stališče k zadevi Vrh Rio+20
Vlada RS je na podlagi 49. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Vrh Rio+20
Skepi Sveta EU za okolje naslavljajo predvsem vprašanja, ki so najbolj vidna v globalnem pripravljalnem procesu, ter vprašanja, posebej pomembna za EU.
V preambularnem delu sklepi Sveta naslavljajo pomembnost Rio+20 in se sklicujejo na dokumente EU (prispevek EU za kompilacijski dokument, Sklepe Sveta EU z 10. oktobra (Rio+20) in 15. decembra (Kažipot za Evropo, učinkovito z viri), ter prihodnje sklepe ES (1. in 2. marec), ki so osnova za stališča.
Republika Slovenije pozdravlja odločitev za sprejetje sklepov Sveta EU za okolje v zvezi z nadaljevanjem priprav EU in njenih držav članic na Konferenco ZN o trajnostnem razvoju (Rio+20). Pomembno je, da EU v zadnjem, najintenzivnejšem, delu priprav govori z enotnim glasom, ki ga sklepi Sveta tudi politično potrjujejo.
Republika Slovenije podpira vsebino osnutka sklepov Sveta EU, meni pa, da je potrebno tudi v njih ustrezno poudariti vse tri stebre trajnostnega razvoja. Že v prvem osnutku zaključnega dokumenta Rio+20, ki ga sklepi Sveta naslavljajo, je zapostavljen predvsem družbeni steber trajnostnega razvoja, deloma pa tudi gospodarski. Republika Slovenije meni, da je potrebno v Sklepih Sveta EU večjo pozornost nameniti vprašanjem človekovih pravic, enakosti spolov, sodelovanja civilne družbe v procesih odločanja, izobraževanja za trajnostni razvoj na vseh ravneh izobraževalnega sistema, vlogo otrok in mladih, zelenim delovnim mestom in področju zdravja.

Vlada je sprejela predlog za kandidaturo RS za članstvo v Svetu OZN za človekove pravice za obdobje 2016-2018
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela predlog za kandidaturo Republike Slovenije za članstvo v Svetu OZN za človekove pravice za obdobje 2016-2018.
Svet Združenih narodov za človekove pravice (SČP) je medvladno telo za uveljavljanje in varstvo človekovih pravic, s sedežem v Ženevi. To najpomembnejše telo OZN za človekove pravice je bilo ustanovljeno leta 2006 z resolucijo generalne skupščine 60/251 kot naslednik prejšnje Komisije za človekove pravice.
SČP zaseda na treh rednih zasedanjih na leto (marec, junij, september) in na posebnih zasedanjih, ki trajajo od enega do treh dni. Posebna zasedanja so sklicana v primerih, ko se v svetu oziroma določeni državi zgodijo hude kršitve človekovih pravic, države članice SČP pa se želijo na njih odzvati čim hitreje. O stanju človekovih pravic po svetu na zasedanjih SČP poročajo visoka komisarka za človekove pravice, nosilci mandatov posebnih postopkov, posebne preiskovalne misije, z izjavami pa človekove pravice naslavljajo tudi predstavniki drugih teles iz sistema OZN, držav, regionalnih, medvladnih in nevladnih organizacij ter drugi deležniki
Svet OZN za človekove pravice sestavlja 47 držav članic, ki so vanj izvoljene za čas treh let z možnostjo največ dveh zaporednih mandatov. Članstvo SČP je v skladu z 8. členom resolucije GS 60/251 odprto vsem državam članicam OZN. Pri volitvah naj bi države upoštevale prispevek kandidatk k promociji in varstvu človekovih pravic in njihove prostovoljne zaveze.
Zaenkrat za obdobje 2016-2018 ni bila formalno najavljena nobena kandidatura iz Vzhodnoevropske skupine, v okviru katere kandidira Slovenija. Potem, ko je Slovenija na srečanju Vzhodnoevropske skupine neformalno izrazila interes za kandidaturo za obdobje 2016-2018, je neformalno kandidaturo za isto obdobje napovedala še Gruzija.
Članice SČP pravice imajo iz formalnega vidika v SČP večjo težo kot opazovalke, kar se kaže v prvi vrsti v tem, da o resolucijah glasujejo le članice. Slednje pomeni večjo politično odgovornost in tudi to, da se mora članica opredeljevati do mnogoštevilnih tem, ki so obravnave v okviru Sveta OZN za človekove pravice
Slovenija bi v primeru članstva v SČP posebno pozornost posvečala že tradicionalnim prioritetam Slovenije na področju človekovih pravic in sicer pravicam otroka, izobraževanju za človekove pravice, pravicam žensk in enakosti spolov, pravicam narodnih manjšin in Romov, človekovim pravicam in okolju, pravicam do vode in sanitarij ter najbolj kritičnim stanjem človekovih pravic v posameznih državah.

Vlada sprejela Poročilo o napredku RS na področjih upravljanja podjetij in upravljanja podjetij v državni lasti v času od njenega pristopa k OECD
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Poročilo o napredku Republike Slovenije na področjih upravljanja podjetij in upravljanja podjetij v državni lasti v času od njenega pristopa k Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj.
Republika Slovenija je s strani Direktorata za finance in gospodarske zadeve OECD, prejela povabilo Marcella Bianchija, predsednika odbora »Corporate Governance Committee«, da poroča o napredku, ki ga je dosegla na področjih upravljanja podjetij in upravljanja podjetij v državni lasti v obdobju po pristopu v OECD.
Poročilo bo posredovano OECD, predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za finance in Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije pa ga bodo predstavili na delu delovnih teles OECD, in sicer:

  • dne 26. – 27. marca 2012 na Delovni skupini za državno lastništvo in privatizacijske prakse (»Working party on State Ownership and Privatisation Practices«) in

  • dne 18. – 19. aprila 2012 na Odboru za upravljanje podjetij (»Corporate governance Committee«).

Poročilo je pripravljeno na podlagi prispevkov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za finance, Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami RS, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe ter s pomočjo Ministrstva za zunanje zadeve. Prispevek Agencije za trg vrednostnih papirjev je bil upoštevan le deloma.



Vlada sprejela predlog stališča RS o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje
Vlada RS je na današnji sprejela stališče do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje.
V stališču je navedeno, da Republika Slovenija podpira enotno ureditev skupnih pravil in postopkov za vse instrumente Unije za zunanje ukrepanje, dodalo pa se je tudi stališče, da si bo Republika Slovenija prizadevala, da se prihodki in povračila, ki jih ustvari posamezen finančni instrument, vračajo v proračun EU in ne zadevnemu finančnemu instrumentu kot notranji namenski prejemki.

Vlada se je seznanila z nominacijo Pedra Opeke za King Baudouin African Development Prize 2012-2013
Vlada RS se je seznanila z nominacijo Pedra Opeke za King Baudouin African Development Prize 2012-2013.
King Baudoin African Development Prize je naslednica King Baudoin International Development Prize, ki jo je fundacija ustanovila leta 1978 z namenom promoviranja družbenega napredka v državah v razvoju. Po treh desetletjih se bo nagrada osredotočila zgolj na Afriško celino in ne več na mednarodne dosežke na področju razvoja.
King Baudoin African Development Prize je namenjena posameznikom ali organizacijam, ki so znatno prispevali k razvoju v Afriki. Posebna pozornost je namenjena dosežkom in aktivnostim, ki so znatno izboljšali kvaliteto življenja v skupnostih, v katerih posamezniki/organizacije delujejo. Še posebej cenjene so dejavnosti, ki vplivajo na opolnomočenje lokalnih skupnosti.
Pedro Opeka se je rodil 29. junija 1948 v Buenos Airesu (Argentina) slovenskim staršem; leta 1966 je vstopil v Misijonsko družbo (Lazaristi). V letih 1968-1970 je začel študij teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki ga je dokončal na Katoliškem inštitutu v Parizu. Leta 1970 je prvič za krajši čas odšel na Madagaskar. Po mašniškem posvečenju je leta 1976 je odšel na Madagaskar (prva leta je preživel v vasi na jugu otoka Vaingaindrano), kjer živi in deluje še danes. Leta 1989 je odšel v glavno mesto Madagaskarja Antananarivo. Glavno mesto je bilo znano po tem, da je okrog 250.000 ljudi živelo v skrajni bedi na mestnem odlagališču smeti. Pomoč je ponudil ljudem, katerih življenje je bilo enolično brskanje po odpadkih in vsakodnevna borba za preživetje. Postal je oče »štirih M-jev« (začetnice za štiri besede), ki označujejo področja, na katerih si je prizadeval za doseganje napredka oz. izboljšanje stanja: alkohol, mamila, prostitucija in igre na srečo.
Pedro Opeka je ustanovitelj dveh humanitarnih združenj: leta 1990 je ustanovil združenje Akamasoa (Dobri prijatelji) v Antananarivu, leta 1994 pa še Antenne Akamasoa v Vangaindrano na jugovzhodu Madagaskarja. Država je združenju Akamasoa odstopila zemljišče, ki so ga razdelili med smetiščarje. Pedro Opeka je s pomočjo malgaških prostovoljcev začel graditi vasi, ki so jih poimenovali mesta upanja. Združenje Akamasoa si prizadeva za materialno in moralno pomoč najbolj revnim. Dobrodelne organizacije po svetu so združenju priskočile na pomoč.
S sodelavci združenj je v zadnjih dveh desetletjih zgradil več vasi in centrov: leta 1990 vas Antolojahary s šolo za 980 otrok; leta 1991 center Manantenasoa z osnovno in srednjo šolo ter s kuhinjo za 2500 otrok; 1992 center Andralanitra na mestnem odlagališču smeti z osnovno in srednjo šolo in s kuhinjo za 1950 otrok; leta 1993 center Mahatsara z osnovno šolo za 750 otrok; leta 1997 center Safata v Fianarantsoi. V letu 2008 je začel graditi dodatno šolo v Atananarive. Trenutno je v šolah, ki sta jih združenji zgradili, okoli 9000 otrok. Poleg šolanja nudi vsak dan otrokom tudi obrok riža.

Za svoje humanitarno delo je prejel številna priznanja. Ob petdesetletnici deklaracije človekovih pravic je Pedro Opeka prejel francosko državno priznanje za njegovo prizadevanje za človekove pravice. Decembra 2009 mu je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk podelil Zlati red za zasluge. Nominiran je bil tudi za Nobelovo nagrado za mir.



Vlada razrešila dr. Rada Bohinca z mesta predstavnika vlade v UO Evro-sredozemske univerze in na njegovo mesto imenovala mag. Laris Gaiser
Vlada RS je na današnji seji razrešila člana predstavnika vlade v Upravnem odboru Evro-sredozemske univerze, ki gosti sedež Evro-sredozemske univerze, dr. Rada Bohinca.
Namesto razrešenega člana se v Upravni odbor Evro-sredozemske univerze z dnem 24. 2. 2012 imenuje kot predstavnika vlade, ki gosti sedež Evro-sredozemske univerze, mag. Laris Gaiser in sicer za mandatno dobo Upravnega odbora Evro-sredozemske univerze, to je do 17. 11. 2015.
17. člen Statuta Evro-sredozemske univerze z dne 25.11.2011 določa, da upravni odbor sestavlja enajst članov. Peta alinea 17. člena določa, da je en član upravnega odbora predstavnik vlade, ki gosti in bistveno prispeva sedežu Evro-sredozemske univerze.


Vlada razrešila dosedanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja mag. Alojza Šteinerja in za novega načelnika imenovala brigadirja mag. Dobrana Božiča
Vlada RS je na današnji seji na predlog ministra za obrambo Aleša Hojsa s 27. februarjem 2012 z mesta načelnika Generalštaba Slovenske vojske razrešila generalmajorja mag. Alojza Šteinerja. Obenem je vlada soglašala s predlogom ministra za obrambo, da se na mesto načelnika Generalštaba Slovenske vojske s 27. februarjem 2012 imenuje brigadir mag. Dobran Božič.
Brigadir mag. Dobran Božič je začel vojaško kariero v Teritorialni obrambi Republike Slovenije leta 1984 kot rezervni častnik, v TO pa se je zaposlil leta 1993. Je univ. dipl. inž. kemije in kemijske tehnologije. Ima končane najvišje vojaške šole (leta 2001 Poveljniško-štabno šolo – Command and Generalstaff College v ZDA, leta 2006 Šolo združenega bojevanja – Joint Warfighting Staff College v ZDA) in več funkcionalnih usposabljanj. Leta 1998 je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pridobil naziv magistra znanosti, leta 2009 pa je končal študij na National Defense University v Washingtonu tudi z nazivom magistra znanosti nacionalnih obrambnih študij. Brigadir Božič je eden izmed tistih pripadnikov Slovenske vojske, ki ima veliko izkušenj pri uveljavljanju profesionalizacije Slovenske vojske. V dosedanji vojaški karieri je opravljal številne štabne in poveljniške dolžnosti na različnih ravneh vodenja in poveljevanja. Poveljeval je ključnim enotam Slovenske vojske, in sicer 10. motoriziranemu bataljon ter 1. brigadi Slovenske vojske, leta 2007 in 2008 pa je bil namestnik poveljnika Poveljstva sil. Ima pomembne mednarodne izkušnje tako v mednarodnih operacijah in misijah kakor tudi na različnih vajah. Leta 2007 je poveljeval največjemu kontingentu Slovenske vojske Kfor 15 na Kosovu, hkrati pa je bil tudi namestnik poveljnika večnacionalnih sil Zahod Kforja. Lani je poveljeval slovenskemu kontingentu Isaf 15 v Afganistanu in bil hkrati mentor namestnika poveljnika korpusa afganistanske vojske.
V Slovensko vojsko je vnesel veliko odločilnih sprememb tako pri metodologiji usposabljanja posameznikov in enot kot pri postopkih štabnega delovanja in uveljavljanju profesionalizacije. Je avtor in soavtor več strokovnih del s področja vojaške znanosti. S tem je tudi pomembno prispeval k razvoju 1. brigade Slovenske vojske, katere poveljnik je bil od leta 2009 do 2011.
Brigadir mag. Dobran Božič je veteran vojne za Slovenijo leta 1991. Za zasluge v Slovenski vojski je bil odlikovan s srebrno medaljo Slovenske vojske, bronasto medaljo generala Maistra in bronasto medaljo Slovenske vojske.

Vlada na položaj generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo imenovala Boštjana Perneta
Vlada RS je na današnji seji na predlog ministra za obrambo Aleša Hojsa z današnjim dnem imenovala Boštjana Perneta na položaj generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo za dobo petih let.
Boštjan Perne se je rodil leta 1973 v Kranju. Po končani gimnaziji v Škofji Loki je šolanje nadaljeval na Fakulteti za družbene vede, smer politologija - obramboslovje, in diplomiral leta 1999. Leta 1998 je v okviru služenja vojaškega roka končal Šolo za častnike vojnih enot. Po končanem šolanju se je leta 1999 zaposlil v Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo.
V Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo je kariero začel kot analitik, kasneje pa vodil oddelek, sektor in urad. Deloval je predvsem na obveščevalnem področju. V mednarodnih operacijah in misijah je sodeloval trikrat, tudi kot načelnik Nacionalne obveščevalne celice. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, med drugim tudi bronasto in srebrno medaljo Slovenske vojske ter bronasto medaljo generala Maistra.

Vlada sprejela odločbo o razrešitvi mag. Igorja Senčarja s položaja generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo v Ministrstvu za zunanje zadeve
Vlada RS je na današnji seji sprejela odločbo, da se mag. Igorja Senčarja z 9.2.2012 razreši s položaja generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo v Ministrstvu za zunanje zadeve.

Vlada sprejela odločbo o imenovanju dr. Marjana Cencena za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo v Ministrstvu za zunanje zadeve
Vlada RS je na današnji seji sprejela odločbo, da se dr. Marjana Cencena z dnem, 23.2.2012, imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Dr. Marjan Cencen izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti na navedenem položaju. Imenovani ima diplomo iz obramboslovja ter doktorat znanosti iz mednarodnih odnosov. V Ministrstvu za zunanje zadeve RS ima 19 let delovnih izkušenj, dosegel je naziv veleposlanika. V Ministrstvu za zunanje zadeve je med drugim opravljal delo na delovnih mestih oz. položajih namestnika vodje Sektorja za Severno Ameriko (2000-2003), začasnega odpravnika poslov na Veleposlaništvu RS v Ruski federaciji (2003-2005) ter izrednega in pooblaščenega veleposlanika RS v Ljudski Republiki Kitajski (2005-2009). Od avgusta 2009 v Sektorju za evropske politike opravlja delo koordinatorja za Evropski parlament. Imenovani govori nemški, angleški in ruski jezik.

Vlada sprejela odločbo o imenovanju Roberta Kojca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito državljanov v Ministrstvu za zunanje zadeve
Vlada RS je na današnji seji sprejela odločbo, da se Roberta Kojca z dnem, 23.2.2012, imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito državljanov v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.
Robert Kojc izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti na navedenem položaju. Imenovani ima ustrezno izobrazbe pravne smeri ter 11 let delovnih izkušenj. Dosegel je naziv pooblaščeni minister. V Ministrstvu za okolje in prostor je v obdobju od leta 2001 do leta 2011 opravljal dela na področju priprave predpisov s področja okolja in mednarodnih zadev, od aprila 2011 je bil vodja Sektorja za vode. Od dne 20. 2. 2012 je zaposlen v Ministrstvu za zunanje zadeve. Imenovani govori nemški, angleški in hrvaški jezik.

Vlada je sprejela sklep o imenovanju Vlaste Vivod za višjo sekretarko
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o imenovanju Vlaste Vivod za višjo sekretarko.
Vlasta Vivod, univ. dipl. politologinja, roj. 05.10.1961 se je dne 13.02.2012 premestila v Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer ministru za zunanje zadeve pomaga pri vodenju kabineta in opravlja druge najzahtevnejše naloge.
Uslužbenka je v dosedanji dolgoletni karieri v državni upravi službovala v Ministrstvu za obrambo, kjer je nazadnje vodila Službo za protokol.
Leta 2008 je postala vodja Kabineta ministra na Ministrstvu za okolje in prostor, v letih 2010 in 2011 je bila državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije, kjer je bila zadolžena za medgeneracijsko sodelovanje.


Razrešitev in imenovanje članov ter namestnikov članov ESS
Vlada RS je na današnji seji razrešila dosedanje člane in njihove namestnike Ekonomsko socialnega sveta ter na njihovo mesto imenovala člane in namestnike članov v naslednji sestavi:

  • mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve - član;

  • Patricia Čular, državna sekretarka v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - namestnica člana;

  • dr. Janez Šušteršič, minister za finance – član;

  • Aleš Živkovič, državni sekretar v Ministrstvu za finance , namestnik člana

  • mag. Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo - član;

  • prof. dr. Senko Pličanič, minister za pravosodje in javno upravo – član;

  • Lovro Lončar, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS – član;

  • mag. Boštjan Vasle, direktor Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj - član;

  • dr. Alenka Kajzer, namestnica direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj - namestnica člana.

Na podlagi drugega odstavka 4. člena Pravil delovanja Ekonomsko socialnega sveta (v nadaljevanju: ESS) vsak od partnerjev ESS imenuje svoje predstavnike v ESS, s tem da ima vsak partner največ 8 članov, vsak član pa ima lahko namestnika. Nadalje v tretjem odstavku 4. člena Pravila določajo, da mora sestava predstavnikov vsakega od partnerjev zagotavljati zastopanje interesov vsakega partnerja, ki je udeležen v tripartitnem socialnem dogovarjanju.


Zaradi sprememb v sestavi Vlade Republike Slovenije oziroma njenih služb se razrešijo dosedanji člani in njihovi namestniki ter na njihovo mesto imenujejo novi člani in namestniki članov Ekonomsko socialnega sveta.




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azrefs.org 2016
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə