Lastnosti in uporaba lesa nekaterih domačih in tujih drevesnih vrst




Yüklə 145.84 Kb.
tarix22.04.2016
ölçüsü145.84 Kb.


Univerza v Ljubljani

Pedagoška fakulteta



LASTNOSTI IN UPORABA LESA NEKATERIH DOMAČIH IN tujih DREVESNIH VRST
~ priloga k didaktični tabli – Vrste lesa ~

Katarina Golob, mat - teh
December 2006

V tej prilogi je opisanih nekaj domačih vrst in dve tuji vrsti lesa. Opisane so osnovne lastnosti, obdelava in uporaba lesa.




Naše drevesne vrste:







Tuje drevesne vrste:



















Iglavci:

  • bor

  • jelka

  • macesen

  • smreka







Listavca:

  • balza

  • mahagoni

















Listavci:

  • bukev

  • hrast

  • češnja

  • javor

  • jesen

  • oreh

  • kostanj

  • lipa

  • breza

  • jablana

  • hruška












Za boljše razumevanje opisov bom v nadaljevanju razjasnila osnovne pojme.



RAZLAGA OSNOVNIH POJMOV

JEDROVINA – osrednje plasti v drevesnem deblu; pravi, zreli les, ki je gost

BELJAVA – svetlejši les na obodu debla; nov les v nastajanju

TRAHEJE - cevi za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi

LESNI TRAKOVI – na prečnem prerezu so vidni kot tanke črte, ki potekajo od skorje proti strženu pravokotno na letnice

PORE – drobne luknjice (prečno prerezana traheje), ki jih lahko vidimo na prečnem prerezu nekaterih listavcev (hrast, jesen, brest,…). Nanizane so ob letnici v obliki venca.

VENČASTO POROZEN LES – les z dobro vidnimi porami na začetku ranega lesa

POLVENČASTO POROZEN LES – les, v katerem so v ranem lesu pore relativno večje ali pa so številčnejše (npr. češnja, oreh)

RAZTRESENO POROZEN LES – les, v katerem so pore približno enako velike in v braniki enakomerno razporejene, a ponavadi niso vidne s prostim očesom (npr. bukev, gaber, lipa,…).

LETNICA – vidna meja med branikami (lanskim kasnim lesom in letošnjim ranim lesom)

BRANIKA – letna prirastna plast (polje ranega in kasnega lesa med dvema letnicama)

PREČNI PREREZ – ga dobimo, če deblo prerežemo pravokotno na drevesno os

RADIALNI PREREZ – nastane, če deblo prerežemo vzdolžno po sredini

TANGENCIALNI PREREZ – dobimo, če deblo prerežemo vzdolžno, vendar ne po sredini

RANI LES – notranji del branike; je iz bolj mehkega lesa, ki je nastajal v začetku rastne sezone

KASNI LESzunanji del branike; ponavadi trši in temneje obarvan (pri iglavcih), ki je priraščal proti koncu rastne dobe

TRDNOST – odpor, ki ga les nudi proti delovanju različnih zunanjih sil - obremenitev

TLAČNA TRDNOST – odpor proti stiskanju (tlačni obremenitvi)

NATEZNA TRDNOST – odpor proti nategu, natezanju oz. raztezanju (natezna obremenitev)

UPOGIBNA TRDNOST – odpor proti upogibanju (upogibna obremenitev)

TRDOTA – odpor lesa proti vdiranju tujega telesa vanj

CEPLJIVOST – odpor lesa proti ločevanju vlaken v smeri rasti

PROŽNOST/ ELASTIČNOST – lastnost, da se les po prenehanju delovanja zunanjih sil povrne v začetno obliko

GOSTOTA – razmerje med maso in prostornino.
Ocena gostote zračno suhega lesa (12 – 15 %) (po Torelli, 1989)

Ocena gostote

Izjemno nizka

Nizka

Srednja

Visoka

Zelo visoka

Izjemno visoka

12-15 (kg/m3)

< 300

300 - 450

460 - 650

660 -800

810 - 1000

> 1000

BOR



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Beljava je široka, rumenkasto bela, jedrovina je rjavo rdeča. Les na zraku močno potemni. Meja med branikami je ostra. V braniki je prehod ranega v kasni les postopen do razločen.

Smolni kanali so zelo številni in jasno razločni, les diši po smoli.

Skobljane površine so motne ali imajo voščeni sijaj.


Les ima srednjo gostoto, srednjo trdoto, srednjo tlačno in srednjo upogibno trdnost ter nizek modul elastičnosti.

Gostota absolutno suhega lesa: 300-490-860 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 330-510-890 kg/m3.

Les je zelo smolnat.




OBDELAVA

UPORABA

Dobro se suši, nekoliko je nagnjen k pokanju. Med segrevanjem lahko izteka smola.

Orodja in brusni papir lahko “zamaže” s smolo.

Luženje, lakiranje in impregniranje otežuje smola.


  • rezani in luščen furnir

  • vezane plošče

  • pohištvo

  • stenske in stropne obloge

  • stavbno pohištvo

  • stopnice, podi

  • gradbeni les

  • celuloza

  • iverne in vlaknene plošče

J
ELKA



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Les beljave in jedrovine je bel do belkasto siv. Star les je rdečkasto siv. Nima obarvane jedrovine.

Les je podoben smrekovini, a ima nekoliko bolj bled, sivkast barvni ton. Meja med branikami je izrazita. Prehod ranega v kasni les je postopen.

Ne vsebuje smolnih kanalov. Skobljane površine se ne svetijo.

Svež les ima nekoliko kiselkast vonj.



Les ima nizko do srednjo gostoto in je zelo mehak.

Gostota absolutno suhega lesa: 320-410-710 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 350-450-750 kg/m3.

Tlačna trdnost je srednje velika, upogibna trdnost pa nizka. Modul elastičnosti je nizek.




OBDELAVA

UPORABA

Dobro in hitro se suši, malo nagnjen k pokanju in veženju.

Dobro se obdeluje, lepi, laže se luži in impregnira kakor smrekov les.



  • furnir

  • pohištvo, notranja oprema

  • stavbno pohištvo

  • gradbeni les

  • lesne plošče

  • celuloza in papir



MACESEN



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Beljava je ozka, rumenkasto bela do rdečkasto bela.

Jedrovina je rdeče rjava do rjavo rdeča, na zraku potemni.

Meja med branikami je ostra. Zelo širok, temen kasni les se jasno loči od ranega lesa.

Smolni kanali so redki, komaj vidni.

Svež les prijetno diši.

Skobljane površine so delno motne, delno se svetijo.



Gostota macesnovine je srednja. Les je srednje trd do trd.

Tlačna in upogibna trdnost sta srednje veliki. Modul elastičnosti je srednje velik.



Gostota absolutno suhega lesa: 400-550-820 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 440-590-850 kg/m3.

Les je navadno malo smolnat.



OBDELAVA

UPORABA

Dobro se suši in je nekoliko nagnjen k pokanju in veženju.

Mehansko se dobro obdeluje, lahko se cepi.

Površinsko se dobro obdeluje, pred luženjem, površine obdelamo s sredstvi, ki raztapljajo smolo.


  • furnir, posebno rezani

  • pohištvo

  • obloge, podi

  • stavbno pohištvo: okna, vrata, stopnice

  • gradbeni les

  • skodle


SMREKA








OPIS LESA

LASTNOSTI LESA




Beljava in jedrovina sta rumenkasto bele do rdečkasto bele barve. Star les je rumenkasto rjav.

Meja med branikami je razločna. Prehod iz ranega v kasni les je postopen.

Smolni kanali so videti v kasnem lesu kot svetle točke. Opazimo jih na gladkem prečnem prerezu in na vzdolžnih prerezih.

Trakovi so ozki in jih ne vidimo s prostim očesom.

Les ima prijeten vonj in se rahlo sveti. Skobljan les ima svilen sijaj.


Gostota smrekovine je nizka do srednja. Les je zelo mehak.

Gostota absolutno suhega lesa: 300-490-860 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 330-510-890 kg/m3.

Tlačna trdnost je srednja, upogibna trdnost nizka. Modul elastičnosti je nizek.

Les ima nizek razcepni odpor.





OBDELAVA

UPORABA




Dobro in lahko se suši, malo nagnjen k veženju in pokanju.

Dobro se mehansko obdeluje in struži.

Pri obdelavi lahko dobimo zelo gladke površine.

Zmerno dobro se lepi, luži in lakira in težko impregnira.




  • furnir, rezani in luščeni

  • vezane plošče

  • pohištvo in notranja oprema

  • obloge

  • stavbno pohištvo

  • gradbeni les

  • iverne in vlaknene plošče

  • za izdelavo glasbil (resonančni les)

  • embalaža

  • celuloza




BREZA



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Brezovina je bela do rdečkaso bela, močno potemni.

Les je raztreseno porozen, pore so manjše, navadno nerazločne s prostim očesom. Na prečnem prerezu lesa izgledajo pore kot svetle točke med temnejšim tkivom.

Trakovi so fini, komaj razpoznavni.

Les ima pogosto temne lise, parenhimske pege.

Za brezovino je značilen neenakomeren potek lesnih vlaken.

Vzdolžne skobljane površine se motno svetijo.



Gostota lesa je srednja do visoka.

Gostota absolutno suhega lesa: 460-610-800 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 510-650-830 kg/m3.

Brezovina je srednje trda, ima srednjo tlačno in visoko upogibno trdnost.

Modul elastičnosti je visok.


OBDELAVA

UPORABA

Sušimo brezovino počasi. Zaradi izmenično zavite rasti je nagnjena k pokanju in veženju.

Mehansko se les dobro obdeluje, težko se cepi, dobro se struži.

Brezovina se dobro lepi in dobro se površinsko obdeluje.


  • furnir

  • vezane plošče

  • pohištvo

  • obloge

  • podi

  • parket

  • drva za kamin


BUKEV



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Bukovina je rumenkasto bela, potemni v rumenkasto rjavo barvo.

Les je raztreseno porozen, traheje so manjše, nerazločne.

Trakovi so široki, razločni, so temnejši kot tkivo okoli njih. Na tangencialnem prerezu izgledajo kot temne kratke črtice, na radialnem so dobro vidne »bleščice«.

Skobljane površine so motne, se ne svetijo.



Les ima visoko gostoto in je zelo trd.

Gostota absolutno suhega lesa: 490-680-880 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 540-720-910 kg/m3.

Tlačna in upogibna trdnost sta visoki. Modul elastičnosti je visok.




OBDELAVA

UPORABA

Bukovina se počasi suši, nagnjena je k pokanju in se močno krči.

Dobro se mehansko obdeluje, tudi struži in krivi.

Dobro se lepi in površinsko obdeluje.

Med obdelavo bukovine je izredno pomembno brezhibno odsesavanje prahu.



  • furnir

  • vezane plošče

  • pohištvo

  • stopnice

  • parket

  • ročaji pri orodju

  • športne naprave

  • iverne in vlaknene plošče

  • celuloza

  • papir

ČEŠNJA



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Jedrovina rdečkasto rjava do rumeno rdeča. Beljava ozka in nekoliko svetlejša, les na zraku močno potemni, večkrat ima zelene proge.

Les je polvenčasto porozen, zato so letnice razločne. Traheje so manjše, večkrat nerazločne s prostim očesom.

Trakovi so fini, vidni na gladkem prečnem prerezu in na radialnem prerezu kot “bleščice”. Skobljane površine se rahlo svetijo.


Les je srednje gost, zmerno trd, tlačna trdnost in upogibna trdnost sta srednje veliki.

Gostota absolutno suhega lesa: 490-550-670 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 600-630-690 kg/m3.

Modul elastičnosti je nizek.




OBDELAVA

UPORABA

Suši se dobro in hitro. Med sušenjem je les nagnjen k pokanju in veženju.

Dobro se mehansko obdeluje, tudi struži, rezbari in krivi.

Dobro se lepi in zelo dobro površinsko obdeluje: luži, lakira in zelo dobro polira.


  • rezan furnir

  • pohištvo

  • notranja oprema

  • les za umetniške predmete

  • glasbila

  • intarzije

  • parket


HRAST



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Beljava ozka, sivo bela, jedrovina rumeno rjava do rjava, močno potemni.

Les je venčasto porozen. Traheje so v ranem lesu velike, v kasnem lesu manjše, večkrat razporejene v radialnih nizih.

Pore v ranem lesu in trakove razločno vidimo s prostim očesom.

Trakovi so zelo široki. V tangencialnem prerezu so trakovi videti kot temne, do 5 cm dolge navpične črte, v radialnem prerezu pa kot različne “bleščice”.



Gostota hrastovine je odvisna od širine branik in ima širok razpon, od nizke do visoke.

Gostota absolutno suhega lesa: 390-650-930 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 430-690-960 kg/m3.

Les je trd, tlačna trdnost je visoka, upogibna trdnost je srednja do visoka.

Modul elastičnosti je srednje velik do visok.

Kovinski delci temno obarvajo les jedrovine.




OBDELAVA

UPORABA

Les se zmerno dobro suši, vendar počasi, ker je nagnjen k pokanju in veženju.

Dobro se mehansko obdeluje, tudi struži in rezbari.

Pri lepljenju v splošnem ne povzroča težav. Dobro se luži in lakira.


  • rezan furnir

  • pohištvo

  • notranjo opremo

  • obloge

  • parket

  • stavbno pohištvo: vrata, okna

  • stopnice

  • gradbeni les

  • gradnje v vodi

  • v ladjedelništvu

  • za izdelavo vozil



HRUŠKA





OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Les je bledo siv do rdečkast, pri starejših drevesih se pogosto pojavi rjav, tudi vijoličast les.

Les je raztreseno porozen, pore so majhne, nerazločne, le na prečnem prerezu so vidne kot temne točke.

Zaradi temnejšega kasnega lesa so vidne meje med branikami.

Trakovi niso vidni s prostim očesom.



Les ima visoko gostoto in je trd.

Gostota absolutno suhega lesa: 650-700-760 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 690-740-800 kg/m3.

Tlačna in upogibna trdnost sta srednje veliki.

Les divje hruške je odpornejši od lesa kultiviranih vrst.

Po končanem sušenju dobro ohranja obliko v spreminjajoči se klimi.



OBDELAVA

UPORABA

Hlodovino žagamo v skorji, sicer močno razpoka. Suši se dobro, vendar je les nagnjen k veženju in pokanju. Mehansko se dobro obdeluje, tudi krivi in rezbari.

Dobro se lepi, luži in lakira.



  • rezan furnir

  • pohištvo

  • za umetniške predmete

  • glasbila

  • dragoceno pohištvo

  • za risalne pripomočke

JABLANA



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Ima izrazito jedrovino in beljavo. Beljava je svetlo redeče, jedrovina pa rdečkastorjeve barve. Les nima izrazitega leska.

Gostota lesa je 760 kg/m3. Les se težko cepi, je manj elastičen,

OBDELAVA

UPORABA

Izredno lepo se oblikuje in polira.

  • mizarstvo

  • rezbarski izdelki

  • furnir

Ne uporablja se pogosto.




JAVOR



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Les je rumenkasto bel, v svežem stanju rahlo rdečkast.

Les je raztreseno porozen, pore so manjše, večkrat nerazločne s prostim očesom.

Trakovi so fini, jasno jih vidimo kot »bleščice« na radialnem in kot črtice na tangencialnem prerezu. Skobljane površine imajo svilen sijaj. Možen je valovit potek vlaken, ki se kaže kot rebrasta tekstura na radialnem prerezu. Rebrasto teksturo ima javor rebraš.


Gostota lesa je srednja do visoka.

Gostota absolutno suhega lesa: 480-590-750 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 530-630-790 kg/m3.

Javorovina je trda in zelo odporna proti obrabi.

Tlačna in upogibna trdnost sta srednje veliki. Modul elastičnosti je (zelo) nizek.


OBDELAVA

UPORABA

Les se dobro suši, nagnjen je k veženju in pokanju.

Les se dobro mehansko obdeluje, tudi struži in rezbari.

Javorjev les se v splošnem dobro lepi in dobro površinsko obdeluje: beli, luži in lakira.


  • rezan furnir

  • pohištvo

  • mizne ploskve

  • glasbila

  • gospodinjski predmeti

  • intarzije

  • struženi predmeti

  • rezbarski izdelki


JESEN





OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Les je rumenkasto bele do rdečkasto bele barve.

Jesenovina je venčasto porozna, z izrazitimi branikami.

Pore so v ranem lesu velike in na vzdolžnem prerezu vidne kot grobi, v kasnem lesu kot fini žlebiči.

Trakovi so komaj vidni.



Les ima srednjo do visoko gostoto in je trd. Gostota absolutno suhega lesa: 410-650-820 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 450-690-860 kg/m3.

Tlačna in upogibna trdnost sta srednje veliki do visoki.

Les s širokimi branikami, je zelo trden in med našimi lesnimi vrstami najboljši za dinamične obremenitve.

Zmerno se krči.

“Slavonski” in “madžarski” jesen sta zelo cenjena zaradi valovite teksture (tekstura valovitih linij).


OBDELAVA

UPORABA

Zmerno dobro se suši.

Dobro se mehansko obdeluje, tudi struži in rezbari.

Parjen les se lahko krivi.

Jesenovina se dobro lepi in površinsko obdeluje.

Zaradi izrazite teksture in naravne bleščeče barve so površine jesenovine zelo lepe.


  • furnir

  • pohištvo

  • obloge

  • parket

  • stopnice

  • športne naprave

  • ročaji pri orodju

  • struženi in rezbarski izdelki

  • za izdelavo vozil


KOSTANJ



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Beljava je sivo bela in ozka. Jedrovina je rumenkasta do temno rjava in potemni. Podobna je hrastovini.

Les je venčasto porozen. Pore so v ranem lesu velike in vidne s prostim očesom. Meje med branikami so razločne.

Trakov s prostim očesom navadno ne vidimo.


Les ima nizko do visoko gostoto, odvisno od širine branik, in je dokaj mehak.

Gostota absolutno suhega lesa: 530-590 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 590-620-660 kg/m3.

Tlačna trdnost je srednja, upogibna trdnost pa nizka do srednja. Modul elastičnosti je (zelo) nizek.

Zaradi bolezni “kostanjev rak”, so zdrava drevesa že zelo redka. Kostanj sodi med najbolj ogrožene drevesne vrste v Evropi.


OBDELAVA

UPORABA

Sušimo ga počasi, nekoliko je nagnjen k veženju.

Mehansko se dobro obdeluje, posebno dobro se cepi, struži in rezbari.

Kostanjevina se dobro lepi in površinsko obdeluje.

Pri večji lesni vlažnosti lahko nastanejo modra obarvanja ob kontaktu s kovino.



  • rezan furnir

  • pohištvo

  • obloge

  • stopnice in parket

  • stavbno pohištvo

  • glasbila

  • doge za sode

  • gradbeni les v vodi






LIPA



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Lipovina je belo rumenkasta do rahlo rdečkasta, pogosto z zelenkastim tonom. V gostem tkivu so pogoste rjavkaste črte.

Les je raztreseno porozen, pore so manjše, nerazločne s prostim očesom.

Meja med branikami ni razločna.

Trakovi so zelo fini, na radialnem prerezu kot nekoliko temnejše “bleščice”, ki jih ne vidimo s prostim očesom.

Skobljane površine se motno svetijo na vzdolžnem prerezu.

Lipovina ima izrazit, značilen vonj.



Les ima srednjo gostoto in je mehak.

Gostota absolutno suhega lesa: 320-490-560 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 350-530-600 kg/m3.

Tlačna in upogibna trdnost sta srednje veliki. Modul elastičnosti je zelo nizek.

Lipovina se močno krči, vendar po končanem sušenju dobro ohranja obliko v spreminjajoči se klimi.


OBDELAVA

UPORABA

Suši se dobro, vendar počasi. Nagnjena je k obarvanju in pokanju.

Dobro se mehansko obdeluje, tudi struži in zlasti rezbari.

V splošnem se dobro lepi in dobro površinsko obdeluje.


  • furnir

  • rezbarski izdelki

  • struženi izdelki

  • umetniški predmeti

  • risalne mize

  • vlaknene plošče

  • za celulozo

  • za proteze

  • za svinčnike

  • za okvirje

  • za lesno oglje


OREH



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Beljava je belo siva do rumeno siva, ozka, jedrovina sivo rjava do rdečkasto rjava.

Barva jedrovine se zelo spreminja in je močno odvisna od rastišča.

Les ima večkrat temne proge.

Velike pore so dobro vidne.

Velikost por se zmanjšuje od ranega proti kasnemu lesu.


Orehovina ima srednjo do visoko gostoto in je trda.

Gostota absolutno suhega lesa: 450-640-750 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 570-680-810 kg/m3.

Tlačna in upogibna trdnost sta visoki.

Modul elastičnosti je nizek do srednje velik.

Po končanem sušenju zelo dobro ohranja obliko v spreminjajoči se klimi.



OBDELAVA

UPORABA

Suši se dobro, vendar počasi.

Mehansko se dobro obdeluje, tudi struži, rezbari in krivi.

Lepi se dobro. Alkalna lepila lahko povzročajo madeže na lesu.

Zelo dobro se površinsko obdeluje.



  • furnir

  • dragoceno pohištvo

  • notranja oprema

  • umetniški predmeti

  • parket

  • glasbila

  • struženi izdelki

  • intarzije

Posebno lep in cenjen je furnir iz orehove korenine.


BALZA



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Beljava je zelo široka, belkasta, lahko ima rdeč ali rjavkast ton. Jedrovina se ne razlikuje ostro od beljave in je svetlo – rdeče – rjave barve.

Les je raztreseno porozen. Pore, ki so manj številne, lahko vidimo s prostim očesom. Lesne trakove lahko v radialnem prerezu vidimo s prostim očesom kot »bleščice«.



Les ima izjemno nizko gostoto, zelo nizko tlačno ter zelo nizko upogibno trdnost.

Gostota absolutno suhega lesa: 50-130 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 70-260 kg/m3.

Les je zelo mehak in ima zelo nizek modul elastičnosti.



OBDELAVA

UPORABA

Balza se brez težav obdeluje, čeprav lahko tudi krha rezilno orodje. Vezi z žičniki in vijaki niso dolgotrajne.

Les se lepo lepi in lakira. Kadar les balze lakiramo, potrebujemo večje količine polnilcev por, s katerimi pred lakiranjem zapolnimo pore.



  • toplotna in zvočna izolacija

  • kot sredica pri sestavljenih (vezanih) ploščah

  • v modelarstvu

  • za izdelavo protez

  • v industriji celuloze in papirja

  • kot nadomestek za plutovino

  • za izdelavo vozil



MAHAGONI



OPIS LESA

LASTNOSTI LESA

Beljava je široka do 5 cm, belkasta do siva, jasno se razlikuje od jedrovine. Jedrovina je v svežem stanju rumenkasto do rdečkasto rjava, kasneje na zraku močno potemni.

Les je raztreseno porozen. Pore in lesne trakove vidimo s prostim očesom.

Radialni prerez ima navadno progasto teksturo, zaradi rahle izmenične zavite rasti.

Na vzdolžnih prerezih ima les sijaj.



Les ima srednjo gostoto, srednjo do visoko tlačno trdnost in srednjo do visoko upogibno trdnost.

Gostota absolutno suhega lesa: 410-550 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 440-600 kg/m3.

Dobro in hitro se suši, ne poka.



OBDELAVA

UPORABA

Mehansko se lahko in dobro obdeluje. Dobro se skoblja, rezbari in struži. Zelo dobro se lušči in reže. Rezilno orodje malo krha. Vezi z žeblji in vijaki dobro držijo.

Brez težav ga lepimo. Površinska obdelava poteka brez zapletov. Dobro se luži in odlično polira.



V stiku z alkalnimi lepili ali z železom lahko nastanejo madeži na površini lesa.

  • rezan furnir

  • stilno pohištvo

  • notranja oprema

  • parket

  • konstrukcijski les za srednje obremenitve

  • za izdelavo vozil

  • okna in vrata

  • intarzije

  • struženi in rezbarski izdelki

Literatura


  1. Polanc, J. in I. Leban. 2004. Les – zgradba in lastnosti. Ljubljana: Lesarska založba.




  1. Fošnarič S. et al..2004. Tehnika in tehnologija 6. Limbuš: Izotech.




  1. Aberšek, B. et al. 2004. Tehnika 6. Ljubljana: DZS




  1. Kotar, M. in R. Brus. 1999. Naše drevesne vrste. Ljubljana; Slovenska matica



Slikovno gradivo


  1. Katarina Golob

  2. Vid Leban

  3. Rok Leban





Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azrefs.org 2016
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə