Arabci in Islam islam je kultura, katere temelj je vera V boga Alaha. Pomeni podrejanje, vdanost bogu, božji volji. Prostor in čas




Yüklə 10.01 Kb.
tarix24.04.2016
ölçüsü10.01 Kb.

Arabci in Islam


ISLAM je kultura, katere temelj je vera v boga Alaha. Pomeni podrejanje, vdanost bogu, božji volji.

Prostor in čas:


  • Na Arabskem polotoku, v pokrajini Hedžas na JZ, v trgovskem mestu Meka, ki je bilo stičišče trgovskih poti in središče čaščenja malikov – Meka je bilo aralsko sveto mesto že pred islamom

  • Na severu Arabskega polotoka sta bili dve krščanski državi (npr. Bizantinska država)

  • Spopadi med nomadskimi živinorejskimi aralskimi plemeni za vodo, pašo, črede

  • Islam se rodi v 6 stoletju po Kristusu

Prerok Mohamed


  • Rojen 570 n.št, sirota, karavanski vodnik, izkušnje, stik s krščanstvom in židovsko religijo

  • Pri 25 letih se poroči s starejšo vdovo Hadidžo, in se tako vzdigne med vplivne meščane v Meki

  • Pri 40. letih mu spregovori Bog, ima se za božjega preroka, začne oznanjati vero v enega boga Alaha

  • bogati trgovci mu nasprotujejo zaradi zahteve po uničenju malikov

  • 622 n.št. Mohamed s pristaši pobegne iz Meke v Medino (Jahtib) – HEDŽRA

  • V Medini postane verski, vojaški in politični voditelj skupnosti

  • 630 si podredi Meko in do 632 združi ves Arabski polotok

Značilnosti Islama:


  • Monoteizem

  • Čaščenje kulturnega črnega kamna (meteorita) v Kaabi v Meki. Kaaba je kamnita stavba prekrita s črnm suknom, proti kateri muslimani molijo in jo morajo vsaj enkrat obiskati. V enega od zidov kaabe je vzidan sveti kamen.

  • KORAN je sveta knjiga islama (sestavljena je iz prvega poglavja in 114 sur, ki podajajo opis prerokovega življenja ter verska in socjalna pravila). V 9. St. dodajo še suno – zbirko Mohamedovih izjav (90% suniti – 10% šiiti)

  • prepoved svinjine, alkohola, nošenja nakita, krvnega maščevanja, detomora deklic, pravica žensk do dedovanja, dovoljeno je omejeno mnogoženstvo. Islam je zapovedoval toleranten odnos do drugih dveh verstev, ki imata svoje izročilo napisano v knjigi; do judaizma in Talmuda ter do krščanstva in Biblije.

  • Pravila vsakdanjega življenja ali 5 stebrov/dolžnosti Islama:

  1. ŠAHADA – izpovedovanje vere v enega boga Alaha in preroka Mohameda

  2. SALAT – liturgična molitev v smeri Meke petkrat na dan

  3. ZAKAT – dajanje miloščine revnim in bolnim

  4. SAUM – post v mesecu ramadanu

  5. HADŽ – romanje v Meko vsaj enkrat v življenju

  • Muslimanska skupnost se deli na sunite in šiite. Suniti poleg Korana priznavajo še sune, prerokove izreke. Med šiiti se izoblikuje red ismaelitov, iz katerega se izoblikuje sekta asasinov

MOŠEJA – molilnica, v njej se odvijajo molitve

KIBLA – sveti zid, obrnjen proti Meki

MIHRAB – vdolbina v kibli, ki nakazuje smer svetega mesta

MINARETI – visoki vitki stolpi mošeje, s katerih pozivajo vernike k molitvi

DŽAMIJA = minareti, molilnica, kupola, vodnjak – obredno umivanje; kulturno zbirališče

MEDRESE – verske šole


Podobnosti med islamom in krščanstvom


  • Monoteizem

  • Nebesa in pekel

  • Molitve

  • Post

  • Preroki Isa (Jezus), Misa (Mojzes), Ibrahim (Abraham)

  • Ne poznajo zakramentov (krst, poroka, obhajilo, birma…), upodabljanje boga je prepovedano, prav tako čaščenje svetnikov, ne priznavajo troedinosti

Širitev islama in arabske države


  • Vzroki za hitro širjenje: džihad (notranji, boj za pošteno življenje), vera v usodo, častna smrt za vero, obljube paradiža, Bizanc in Perzija sta v propadanju, Arabci so bili tolerantni do drugih ver, pobirali so nižje davke

  • S prvimi osvajanji se središče islamskega sveta prenese v Damask, v 8. Stoletju pa v Bagdad. Selitev je bila povezana z boljšimi možnostmi za gospodarski razvoj in z nadzorom nad trgovskimi potmi med evrazijskim vzhodom in zahodom (svilna cesta)

  • Bagdad: vladarsko-verski kompleks, kalifova palača obdana z okroglim obzidjem, mesto ima v času Haruna al Rašida milijon prebivalcev

  • Do Mohamedove smrti l. 632 je združen ves Arabski polotok

  • Po Mohamedovi smrti na čelo arabskega ljudstva stopijo prerokovi nasledniki, kalifi – verski in politični voditelji arabskega sveta (dinastija Omajadov in Abasidov, prestolnica Damask, Bagdad, Cardolsa)

  • Do 732 prodrejo preko Džabal-al-Tarika na zahodu do Francije, ustavijo jih pri Poitiersu

  • Na vzhodu v 8. St. do Iraka in Irana, srednje Azije, reke Ind


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azrefs.org 2016
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə