Ana karenina




Yüklə 110.14 Kb.
tarix29.04.2016
ölçüsü110.14 Kb.
ANA KARENINA
Cilji:

- doživljanje stvarnosti kot sile, ki v temeljih določa človeško življenje, kritičen, resen odnos do nje;

- nov tip literarnega junaka iz meščanskega sveta;

- motivi in teme iz vsakdanjega življenja, sočasne družbe in njenih problemov (zakonski problemi);

- pomen pripovedništva, razmah romana in uveljavitev novih tipov romana (družinski roman)

- literarne osebe, dogajalni prostor in čas, slog ter zgradba;

- novosti v pripovedni tehniki: od vsevednega k personalnemu pripovedovalcu;

- razvoj meščanske, kapitalistične družbe, propadanje plemstva, francoska julijska revolucija 1830, revolucionarni val 1848; nove filozofske ideje;

- časovna umestitev evropskega realizma in naturalizma, predstavniki, različni tipi realizma, primerjava značilnosti ruskega realizma


  1. UVODNA MOTIVACIJA

  2. Oglej si film na spletni strani

Vstavi film (Youtube) - http://www.youtube.com/watch?v=Ub4lgCrakSY (Sean Bean, Anna Karenina)


  1. V dveh povedih povzemi vsebino gledanega.



  2. Kaj meniš o glavni junakinji?



  3. Predstavi glavnega junaka.



č) Kakšna čustva so prikazana?



  1. Kakšno usodo doživi predstavljena junakinja?


Podobno usodo pa je doživljala tudi junakinja Leva Nikolajeviča Tolstoja, Ana Karenina.

Npva s.

- Pripraviti film (po spodnjih fotkah  – glas je že posnet; ne upoštevaš besedila )


NI ZA LEKTORIRANJE

Ana Karenina (1875-1877), je v svetovni literaturi morda najslavnejši, v ruski realistični literaturi pa edini primer romana o ženskem prešuštvu, je srhljiva ljubezenska pripoved, polna kesanj, upanj in razočaranj. Ljubezen je v tem romanu območje človekovih najglobljih iskanj morebitne odrešitve, hkrati pa dinamit, ki razstreli predsodke, premakne družbene konvencije v temeljih in pomeni moč, s katero se posameznik upre vladajočemu redu, čeprav v tem uporu izgori in propade. To je tudi zgodba o posameznikovem iskanju drugega v svetu, ki nas na videz združuje v skupnost, v resnici pa nas zaklepa v osamljenost.


Roman sestavljata dve osrednji zgodbi: prva je zgodba Ane Karenine in njene usode, druga pa Levinova zgodba.

Anina zgodba

Stjepan Arkadjič ima v Moskvi ljubico, za katero je izvedela žena. Z namenom, da bi svakinjo pomirila, pride na obisk k bratovi družini Ana Karenina. Ta v Moskvi spozna Vronskega, ki jo prične osvajati. Ana se po pogovoru s svakinjo vrne v Peterburg k možu, a tudi Vronski odide za njo in jo neprestano zasleduje po zabavah. Ana je dolgo, skoraj leto dni, zavračala Vronskega, vendar zaradi hladnih odnosi z možem je Vronski dobival vedno več možnosti, dokler se ni njena trdna volja do kreposti in ljubezni do sina končno vdala srčnemu hrepenenju po ljubezni Vronskega. Njena ljubezen do Vronskega je vse močnejša, mržnja do moža Alekseja pa postaja vedno očitnejša. Ana izve, da z Vronskim pričakuje otroka, kar v jezi tudi razkrije svojemu možu. Seveda mož sedaj Ano zapusti, obenem pa obdrži njunega prvorojenca, Serjožo. Karenin se od Ane odseli. Živela sta vsak v svojem mestu, vendar pa se ponovno zbližata, ko vsi mislijo, da bo Ana, ki je po težkem porodu deklice močno zbolela, umrla. Poklicala je moža, želela si je njegovega odpuščanja. V vročini je bledla, v smrtnem strahu jo je spremljal železniški čuvaj s kladivom. V blodnjah je obema možema priznala, da ljubi moža in ga prosila, naj obema ljubimcema odpusti. Karenin je to res storil in celo za malo novorojenko, ki ni bila njegova, se je zavzel. Toda Ana ni umrla in bolj, ko se ji je vračalo zdravje, bolj je bila odtujena od moža. Tudi za deklico se ni menila. Odloči se, da z Vronskim odpotuje v Benetke - tako sta se tudi izognila obrekovanju ruske družbe. Iz Italije se vrneta na posestvo Vronskega, na katerem on uvaja najnovejše metode kmetovanja. Ano, ki nima nobenega dela, počasi začne pestiti hudo ljubosumje. Med Ano in Vronskim so se pričela nesoglasja. On se je počutil utesnjenega in ni prenesel, da z Ano ne more normalno živeti. Še vedno se je želel z njo poročiti. Ana je popustila in ponovno pisala možu za razvezo. Z Vronskim se vrneta v Moskvo, kjer naj bi se Ana ločila od Karenina, vendar Karenin noče podpisati ločitvenih papirjev.

Ano je njena ljubosumnost sčasoma uničila. Obtoževala se je, da je sama kriva za prepire, obenem pa je Vronskemu po tihem očitala, da je zaradi njega zapustila sina, sedaj pa on zapušča njo. Nekega večera, ko se je vrnil domov, je imela Ana pripravljeno prtljago in je želela, da se takoj vrneta na posestvo na deželo. Vronski se je strinjal, vendar je rekel, da ne more takoj, ker mora urediti še določene stvari s svojo materjo. Ana je ponovno ljubosumno izbruhnila in s tem prepirom je prišlo do popolnega razdora. Dopovedovala si je, da bi bilo bolje, če bi umrla takrat, ko je bila na smrt bolna. Poigravala se je z mislijo, da ga bo s svojo smrtjo kaznovala, ker je ne ljubi več. On ni razumel njene potrtosti in izbruhov ljubosumja. Zatrjeval je, da jo še vedno ljubi. V nesoglasju sta bila tudi glede otrok, ki jih Ana ni več hotela, on pa tega ni razumel. Vsaka izrečena beseda med njima je bila narobe razumljena. Zmedene misli so jo pognale za Vronskim, ko je šel še zadnič k materi pred odhodom na deželo, ker je mislila, da jo zapušča. Dopovedovala si je, da ga mora zalotiti z drugo, kljub temu pa ne more živeti brez njega. Take misli so jo obhajale, ko se je vozila z vlakom na poti do grofice Vronske. Na postaji je stopila z vlaka. Naenkrat se je pred njo pokazala slika železniškega čuvaja, ki ga je povozil vlak ob njenem prvem srečanju z Vronskim. Vedela je, da je takšna tudi njena usoda, obenem pa najlažja rešitev. Stopila je na tirnice in njeno življenje je za vedno ugasnilo.

Vronski je dolgo žaloval za Ano in po treh letih žalovanja je odšel v vojsko kot prostovoljec, računajoč, da si bo z bojevanjem enkrat za vselej izbrisal spomin, ki mu ponoči ne pusti spati.



2. zgodba

Levin je bil že od nekdaj zagledan v Dollyno sestro Kitty (spomnimo se, Dolly je žena od Aninega brata Stjepana Arkadjiča). No, Levin je v Moskvo prišel (nekako istočasno kot Ana) zato, da bi zasnubil Kitty, do katere je čutil nekaj več kot le prijateljstvo, toda ona je takrat bila zaljubljena v Vronskega, ki pa ji ljubezni ni vračal, in je zato Levina zavrnila. Levin je to ponižanje sčasoma pozabil in svoje misli usmeril na donosnejše kmetovanje. Med obiskom v Moskvi pa je bil Levin povabljen na kosilo k prijatelju Stjepanu, kjer se je srečal s Kitty. Stara ljubezen je ponovno vzplamtela in temu je sledila poroka. Po poroki odideta mladoporočenca na kmete, le da se tokrat Levin ne ukvarja več toliko s kmetijstvom, pač pa več časa posveti svoji ženi.

Levin je z ženo zaradi prihajajočega rojstva hčere nekaj časa živel v Moskvi, vendar sta se na Kittyno željo vrnila kmalu po rojstvu otroka nazaj na kmete. Tam Levin prične z iskanjem smisla in pomena vere, ki pa ju je na koncu našel v dobrih delih, ki jih je opravljal.






Tolstoj

Ana Karenina




ANINA
ZGODBA


ljubezen


Vronski


vrtnica



Peterburg

Ljubezen do Vronskega



kreganje


Pričakovanje otroka




bolezen

blodnja


Priznati ljubezen možu



potovanje



Benetke


kmetovati



ljubosumje



razveza


podpisati



prtljaga


smrt


Izstopiti iz vlaka



Vstavi film – Vlak (najdeš ga med filmi)

vojna



LEVINOVA
ZGODBA

Moskva


zaroka


kosilo


poroka


kmetija


zaljubljenost



rojstvo


Vrnitev na kmete











Prisluhni odlomku iz romana Ana Karenina.


Odlomek: Ana obišče sina

Borut, vsatvi besedilo v pdf

  • vstavi besedilo (film) in zvok (posnet)

  • v okvirju je pretipkano besedilo za vstavljanje 

Ana obišče sina
»Serjoža!« je šepnila Ana in neslišno stopila k njemu.

Medtem ko je bila ločena od njega, posebej še v zadnjem času, ko je ljubezen do njega nenehno naraščala v njej, si ga je predstavljala kot štiriletnega fantka; takrat ga je najbolj ljubila. Zdaj pa niti ni bil več tak, kot ga je videla zadnjikrat: še manj je bil podoben štiriletnemu fantku, še bolj je zrasel in shujšal. Moj bog! Kako suh je njegov obraz, kako kratke lase ima! In kako dolge roke! Kako se je spremenil, odkar ga je zapustila! Toda to je bil on, s svojo obliko glave, s svojimi ustnicami, s svojim mehkim vratkom in širokimi ramicami.

»Serjoža!« je ponovila tik nad njegovim ušesom.

Spet se je oprl na komolec, še ves omotičen obrnil glavo na eno in na drugo stran, ko da kaj išče, in odprl oči. Tiho in vprašujoče je nekaj trenutkov gledal mamo, ki je negibno stala pred njim, nato se je nenadoma blaženo nasmehnil, spet zaprl krmežljave oči in se zvalil, toda ne nazaj, ampak k nji, k njenim rokam.

»Serjoža! Otrok moj dragi!« je spregovorila s težkim dihom in z rokami ob­jemala njegovo mehko telo. »Mama!« je spregovoril in se premikal pod njenimi rokami, da bi se jih dotaknil s kar največ deli telesa.

Zaspano, s še vedno zaprtimi očmi se je smehljal, izpustil rob postelje in z mehkimi ročicami prijel mamo za rame, se stisnil k njej, da sta jo obdala tisti prijetni vonj in toplota, kakršna veje samo od otrok, in se začel z obrazom než­no treti ob njen vrat in rame.

»Vedel sem,« je rekel, ko je odpiral oči. »Danes je moj rojstni dan. Vedel sem, da boš prišla. Takoj bom vstal.« In medtem ko je govoril, je že spet zaspal.

Ana ga je željno opazovala. Videla je, kako je zrasel in kako se je spremenil v njeni odsotnosti. Prepoznavala je - in ni prepoznavala - njegove gole, zdaj tako dolge noge, da so silile izpod odeje, prepoznavala je ta shujšana lica, te pristrižene, kratke kodre v zatilniku, kamor ga je tako pogosto poljubljala. Otipavala ga je, a govoriti ni mogla: solze so jo dušile.

»Zakaj pa jokaš, mama?« je vprašal Serjoža, ki se je medtem že popolnoma predramil. »Mama, zakaj jokaš?« je vzkliknil z jokavim glasom.

»Jaz? Saj ne bom jokala … Od veselja jokam. Tako dolgo te že nisem videla. Saj ne bom več, nič več,« je govorila, požirala solze in se obračala proč. »No, čas je, da se oblečeš,« je rekla, ko se ji je uspelo obvladati. Molče, ne da bi spusti­la njegovo roko, je sedla zraven postelje na stol, na katerem je bila pripravljena njegova obleka.

»Kako se oblačiš brez mene? Kako ...« je hotela začeti sproščen in vesel po­govor, a ga ni zmogla; spet se je obrnila proč.

»Nič več se ne umivam z mrzlo vodo. Očka je rekel, da se mi ni treba. Vasilija Lukiča še nisi videla? Vsak čas bo prišel. O, kam si sedla: na mojo obleko!«

In Serjoža je planil v smeh. Pogledala ga je in se nasmehnila.

»Mamica, dušica zlata moja!« je vzkliknil, se spet vrgel k nji in jo objemal, kot da se je šele zdaj, ko je videl njen nasmeh, dodobra zavedel, kaj se je zgodilo. »Tega ti ni treba!« je rekel in ji snel klobuk z glave. In kot da jo je brez klobuka vnovič zagledal, jo je spet začel poljubljati.

»Kaj pa si mislil, da je z menoj? Saj nisi mislil, da sem umrla?«

»Tega nisem nikoli verjel.«

»Nisi verjel, moj dragi?«

»Vedel sem, vedel sem!« je ponavljal svoj priljubljeni izrek. Prijel jo je za ro­ko, s katero ga je božala po laseh, si jo z dlanjo pritisnil k ustnicam in jo začel poljubljati.



Varuška pride opozorit Ano, da bo Karenin vsak čas prišel pogledat sina.

»Gospa, draga moja!« je rekla varuška, stopila k Ani ter ji začela poljubljati roke in rame. »Joj, kakšno veselje je Bog poslal našemu slavljenčku! Nič se ni­ste spremenili.«

»Oh, varuška, ljuba moja, nisem vedela, da živite tu, v hiši,« je rekla Ana, ki se je za hip zavedela.

»Saj ne živim v hiši, pri hčeri živim; samo voščit sem prišla, Ana Arkadjevna, moja ljubljena!«

Varuška je nenadoma zajokala ter ji spet začela poljubljati roko. S sijočimi očmi in nasmehom se je Serjoža držal z eno roko mame, z drugo varuške ter cepetal z zalitimi, golimi nožicami po preprogi. Ob nežnosti, ki jo je ljubljena varuška izkazovala mamici, je bil od sreče ves iz sebe.

»Veš, mama, varuška pride pogosto k meni, in kadar pride …« je začel, a je umolknil, ko je videl, da je ta mami nekaj šepnila in da se je na maminem ob­razu pokazalo nekaj strahu in sramu podobnega, nekaj, kar se je tako razhajalo z njegovo predstavo o mami.

Stopila je k njemu.

»Mili moj!« je rekla.

»Zbogom« ni mogla reči, toda izraz njenega obraza je to govoril in Serjoža ga je razumel. »Mili, mili moj Bobek!« je rekla - tako ga je klicala, ko je bil še majhen - »saj me ne boš pozabil? Ti ...« Naprej pa ni mogla govoriti.

Koliko besed ji je prišlo potem na misel, ki bi mu jih bila lahko rekla. A zdaj ni znala nič povedati in tudi mogla ni. Toda Serjoža je razumel vse, kar mu je hotela povedati. Razumel je, da je nesrečna in da ga ima rada. Razumel je celo tisto, kar je šepetala varuška. Slišal je besede vsako jutro ob devetih in vedel, da govorita o očetu in da se mama ne sme srečati z njim. To je razumel, samo nečesa ni mogel razumeti: za­kaj sta se pokazala na njenem obrazu strah in sram? ... Nič ni kriva, a se ga vendar boji in se nečesa sramuje. Hotel jo je vprašati in razjasni­ti ta dvom, a je čutil, da tega ne sme: videl je, da trpi, in bilo mu je hudo zanjo. Molče se je stisnil k njej in zašepetal: »Ne hodi še. Saj še ne pride takoj.«

Mama ga je odmaknila od sebe, da bi videla, ali res misli, kar govori, in v preplašenem izrazu njegovega obraza prebrala ne samo to, da govori o očetu, ampak celo, da jo nekako sprašuje, kaj naj misli o njem.

»Serjoža, moj dragi,« je rekla, »imej ga rad; boljši je in plemenitejši od me­ne, in jaz sem kriva pred njim. Kadar odrasteš, boš to razumel.«

»Boljšega od tebe ni! ...« je zavpil ves obupan skozi solze, jo prijel za rame in jo začel stiskati k sebi, da so mu roke drhtele od napora.

»Dušica, mali moj!« je spregovorila Ana in zajokala prav tako nebogljeno, otroško, kakor je jokal on. Medtem so se odprla vrata in v sobo je stopil Vasilij Lukič. Izza drugih vrat je bilo slišati korake. Varuška je prestrašeno šepnila: »Prihaja: « in podala Ani klobuk.

Serjoža se je spustil na posteljo in zaihtel; obraz si je zakril z rokami. Ana mu je odstranila roke z oči, še enkrat poljubila njegov mokri obraz in naglo odšla proti vratom. Aleksej Aleksandrovič ji je prihajal nasproti. Ko jo je zagledal, je obstal in sklonil glavo.

Čeprav je malo pred tem govorila, da je boljši in plemenitejši od nje, je ob bežnem pogledu nanj, na njegovo postavo z vsemi podrobnostmi, začutila do njega sovraštvo in jezo, in nevoščljivost zaradi sina. Z naglim gibom je spustila tančico, pospešila korak in skoraj stekla iz sobe.

Igrač, ki jih je prejšnji dan s tolikšno ljubeznijo in žalostjo izbirala v prodajalni, ni utegnila niti razviti in jih je prinesla domov, kot so bile kupljene.

(Vir: Branja 2, str. 242-244)





ANALIZA ODLOMKA
1. Izrazi svoje občutke po poslušanem/prebranem odlomku.



2. Zakaj je Ana obiskala sina? Označi dva pravilna odgovora.(pravilni odgovor je podčrtan in okrepljen)

- ima rojstni dan

- ga že dolgo ni videla

- želela se je vrniti domov

- iz navade, saj je to počela vsak dan

- obljubila mu je


3. O čem razmišlja Ana ob pogledu na prebujajočega se sina?

- o svoji preteklosti

- o tem, kako vesel bo, ko jo bo zagledal

- o sinu, njegovi rasti, starosti …

- o možu, ki ga je zapustila


4. Zakaj Ana sina ni obiskovala pogosteje?

- ni se želela srečevati z možem

- živela je zelo daleč stran in je potovanje v mesto bilo dolgotrajno

- mož ji je prepovedal

- ni imela časa


5. Kakšen je odnos med Ano in sinom?

- ljubeč

- Sin je materi odtujen in se je boji.

- Ana ima sina zelo rada, on pa nje ne, saj mu je oče rekel, da je slaba mati.

- Vidimo, da drug drugega pogrešata in se imata zelo rada.
6. Naštej osebe, ki se pojavljajo v odlomku.

______________________________________________________________________

O: Ana, Serjoža, varuška, Vasilij Lukič, Aleksej Aleksandrovič
7. Naštetim Aninim značajskim lastnostim poišči potrditev v odlomku in jih pripiši po smislu.

a) strah jo je, saj _______________________________________________________________

b) boji se moža, ker _____________________________________________________________

c) ljubi sina, saj ________________________________________________________________

č) obišče sina, ker ______________________________________________________________

d) razburjena je, saj ____________________________________________________________

e) sovraži moža, ker ____________________________________________________________
8. Izpiši repliko, v kateri Ana Serjoži naroča, kakšen naj bo do očeta.

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

(O: »/ … / imej ga rad; boljši je in plemenitejši od mene, in jaz sem kriva pred njim. Kadar odrsteš, boš to razumel.«)
9. Komentiraj Anino sporočilo o Alekseju Aleksandroviču. Kako se to kaže v nadaljevanju odlomka?



ANALIZA LITERARNOTEORETSKIH POJMOV
1. Določi osrednjo temo romana.

__________________________________________________________________________

(O: nezvestoba, kriza ruskega plemiškega življenja … )
2. Označi tri glavne motive v odlomku pa tudi v romanu.

- ljubezen do moža



- ljubezen do sina

- obisk

- sovraštvo do družine



- samomor

- vojni dogodki in umiranje na fronti

- obžalovanje laži
3. V romanu je Tolstoj prikazal kazen za ženino nezvestobo v aristokratski družbi 19. stoletja. Komentiraj predstavljeno tezo.


4. Kakšen lik je Ana Karenina? Označi pravilen odgovor.



- tragičen

- realističen

- uporniški
5. Pojasni svojo izbiro iz prejšnje naloge.


5. Katera problema sta v romanu še posebej izpostavljena? Označi pravilen odgovor.



- zakonski problemi in družinsko življenje

- ljubezen in sovraštvo

- nezvestoba in sovraštvo

- nesoglasja in razhod v družini


6. Katero čustvo Ano dokončno pogubi?

- nezvestoba

- strast

- ljubosumje

- sovraštvo

- ljubezen
7. Koliko zgodb sestavlja roman in o čem govori osrednja zgodba?

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

(R: 2 zgodbi; osrednja zgodba govori o Ani Karenini, njenem življenju in koncu)
8. Kdo je (predvsem) kriv za Anin propad?

- Ana sama



- aristokratska družba, ki ju oba z Vronskim obsoja

- Anin mož


3. SINTEZA
1. Vse, kar si do sedaj spoznal, strni v miselni vzorec (pripravi ga v zvezku).

2. Reši križanko.



Vprašanja

Odgovori

Priimek Aninega ljubimca.

Vronski

Poimenuj mesto Aninega srečanja z Vronskim?

Moskva

Koga je Ana obiskala, da bi rešila nesoglasja v družini?

brata

Koliko otrok rodi Ana?

dva

Ime Aninega sina, ki ga po dolgem času obišče.

Serjoža

Ana je obiskala sina, ker je imel ___________

rojstni dan

Ana umre pod _______________

vlakom

Osrednja tema romana je ________________

nezvestoba

Ana se ne loči od Karenina, ker ta ne podpiše __________________________

ločitvenih papirjev

Poimenuj moški lik, ki večino svojega življenja preživi na kmetih.

Levin


4. NOVE NALOGE


  1. Se ti zdi Anino ravnanje, da je za svojo srečo bila pripravljena zapustiti tudi otroka, pravilno? Kako je takšno ravnanje sprejemala družba v Aninem času, kako ga sprejema današnja družba? Komentiraj in svoje utemeljitve poveži z razmišljanjem o dani problematiki v sodobnem razvitem in nerazvitem svetu.

  2. Predstavi Ano in Alekseja Aleksandroviča (izhajaj iz svoje predstave o obeh likih po prebranem odlomku). Oba lika med seboj primerjaj.

  3. Na spletnih straneh poišči čim več podatkov, ki jih najdeš pod geslom Ana Karenina. Uporabi različne brskalnike (lahko pa dane podatke iščeš tudi na tujih straneh), med podatki pa izvzemi vsa domača branja. Dane podatke uredi ter pripravi govorni nastop.

  4. Na spletnih straneh (predlagamo http://www.slo-site.com/gradivo/slovenscina.php in http://www.solajenora.si/podrobnosti_datoteke_user.php?id=325 /solajenora.si/ - lahko izbereš tudi katero drugo spletno stran, ki jo uporabljaš za iskanje podatkov pri različnih učnih predmetih) izberi po en primer obravnave in analize domačega branja Ana Karenina. Primerjaj podatke v obravnavah ter podaj komentar. Upoštevaj, kako naj bi bil sestavljen dnevnik domačega branja, kateri podatki naj bi bili predstavljeni in analizirani, pristopi, komentarji … in v svoj komentar vključi tudi zunanjo zgradbo pripravljenih domačih branj na spletnih straneh …

  5. V daljšem spisu razmisli o Aninem poslednjem dejanju … Nadaljuj zgodbo z vidika njunih otrok, ki ostaneta sama, brez matere in njene ljubezni. Je sedaj Ana v tvojih očeh še vedno brezmadežna ženska, ki ima pravico do lepšega življenja? Zgodbo zaključi s primerjavo Ane in Lepe Vide.


5. LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ

Prisluhni podatkom iz avtorjevega življenja, zatem reši zahtevane naloge.



Vstavi film Tolstoj





1828, Jasna Poljana

Kavkaz


kozaki


vojna


Krim


Sevastopol



Z Evropa




poroka





1910 – železniška postaja Jasna Poljana


Dela

Ana Karenina




Sevastopolske povesti




dela za otroke




in druga dela …



Nobelova nagrada





L. N. Tolstoj se je rodil leta 1828 v Jasni Poljani v stari plemiški družini. Pri svojih dveh letih je izgubil mater, pri 9 pa še očeta. Študira v Kazanu, vendar študija ne dokonča, zato odpotuje na Kavkaz, kjer ga prevzame življenje kozakov. 1852. leta sprejme vojaško službo in odide na Kavkaz. Med leti 1854 in 1855 v Krimu sodeluje v bojih za Sevastopol. V letih 1857 in 1861 je obiskal Z Evropo, predvsem pa Švico, Francijo, Italijo in Nemčijo. Po vrnitvi se je na svojem posestvu ukvarjal s prosvetljevanjem kmečkega prebivalstva, odprl je tudi šolo za kmečke otroke. 1862. se je poročil s Sofjo Andrejevno Behrs. Po letu 1879 je doživel duhovno in moralno preobrazbo, ki je bila posledica dolgoletne krize in delovanja na področju religije, morale in sociale. 1901. je bil izobčen iz ruske pravoslavne cerkve, saj je zagovarjal prvotno krščanstvo, predvsem njegovo etiko in uboštvo. Svoj nauk je širil med številnimi privrženci v obliki TOLSTOJANSTVA, v praksi pa ga je poskušal uresničiti s preprostim kmečkim življenjem in delom. Pri svojih 82. letih je sklenil zapustiti družino in materialne dobrine, vendar je na poti zbolel in umrl na železniški postaji.


Delo: Tolstoj je pisal drame, esejistične tekste ter pripovedno prozo. Med najbolj znana dela na področju pripovedne proze spadajo romani:

Vojna in mir = obsežna epopeja s podobami Rusije, plemstva in ljudstva, individualnega in družbenega življenja, bitk, zgod. dogodkov …

Ana Karenina = kritična podoba meščanskega zakona, družine in družbe

Povesti:


Sevastopoljske povesti (1854-55)

Smrt Ivana Iljiča

Kreutzerjeva sonata

Druga dela:

Roman Kozaki, trilogija o lastni mladosti, ki obsega naslednja dela (Otroška leta, Deška leta, Mladostna leta); poučni, moralistični in polemični spisi, kot so: Kritika dogmatične teologije, O življenju, Božje kraljestvo je v nas, Ne morem molčati, O smrtni kazni …
Tolstojeva drama: Moč teme, Živi mrtvec

Leta 1901. je zavrnil Nobelovo nagrado za literaturo.


1. Reši križanko.

Vprašanja

Odgovori

1. Kraj Tolstojevega rojstva.

1. Jasna Poljana

2. Poimenuj kraj, kamor Tolstoj odide po nedokončanem študiju.

2. Kavkaz

3. Kakšno religijo je zagovarjal Tolstoj, potem ko je bil izobčen iz ruske pravoslavne cerkve?

3. prvotno krščanstvo

4. Poimenuj Tolstojev nauk, ki ga je širil med številnimi privrženci.

4. tolstojanstvo

5. Naslov Tolstojeve drame, ki je izšla po njegovi smrti.

5. Živi mrtvec

6. Naslov romana-epopeje.

6. Vojna in mir

7. Tolstoj je napisal tudi trilogijo o doživljanju lastne mladosti. Katero delo iz trilogije Otroška leta, Mladostna leta ni navedeno?

7. Deška leta

8. Tolstoj je zavrnil _____________ nagrado.

8. Nobelovo

2. Dopolni manjkajoče podatke iz Tolstojevega življenja. (podčrtani in odebeljeni podatki v tekstu naj manjkajo – rešitve so podane tukaj)


L. N. Tolstoj se je rodil leta 1828 v Jasni Poljani v stari plemiški družini. Pri svojih dveh letih je izgubil mater, pri devetih pa še očeta. Študiral je v Kazanu, vendar študija ni dokončal, zato je odpotoval na Kavkaz, tam pa ga je prevzemalo življenje kozakov. Leta 1852 je sprejel vojaško službo in odšel na Kavkaz. Med leti 1854 in 1855 v Krimu sodeloval v bojih za Sevastopol. V letih 1857 in 1861 je obiskal Z Evropo, predvsem pa Švico, Francijo, Italijo in Nemčijo. Po vrnitvi se je na svojem posestvu ukvarjal s prosvetljevanjem kmečkega prebivalstva, odprl je tudi šolo za kmečke otroke. 1862. se je poročil s Sofjo Andrejevno Behrs. Po letu 1879 je doživel duhovno in moralno preobrazbo, ki je bila posledica dolgoletne krize in delovanja na področju religije, morale in sociale. Leta 1901. je bil izobčen iz ruske pravoslavne cerkve, saj je zagovarjal prvotno krščanstvo, predvsem njegovo etiko in uboštvo. Svoj nauk je širil med številnimi privrženci v obliki tolstojanstva, v praksi pa ga je poskušal uresničiti s preprostim kmečkim življenjem in delom. Pri svojih 82. letih se je odločil, da bo zapustil družino in materialne dobrine, vendar je na poti zbolel in umrl na železniški postaji.
Spletni viri

  • http://www.myromancestory.com/myBlog/uploaded_images/anna-karenina-789945.jpg

  • http://www.gornitsa.ru/images/products/al_book_foto_tolstoj.jpg

  • http://admin.adriamedia.si/admin/upload/slike/IMG_26618_small.jpg

  • http://i46.photobucket.com/albums/f134/dankadenar/vlak3.jpg

  • http://cache.virtualtourist.com/1200936-The_Winter_Grave-Gorod_Sankt_Peterburg.jpg

  • http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.astro.si/art_slike/znamenja/love3%2520vrtnica.gif&imgrefurl=http://www.astro.si/meni/slo/veje_sinastrija.htm&h=280&w=280&sz=28&hl=sl&start=14&tbnid=QIJzi70YZwToFM:&tbnh=114&tbnw=114&prev=/images%3Fq%3Dvrtnica%2Bljubezni%26gbv%3D2%26hl%3Dsl

  • http://sean-bean.narod.ru/photo/vronsky02.JPG

  • http://graphics8.nytimes.com/images/2007/04/30/arts/Anna190.jpg

  • http://www.drugisvet.com/files.php?file=krneki_181241327.jpg

  • http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/vasotrok/Materinska_sola.JPG_138096144.jpg

  • http://www.mychildbirth.us/news/bostonglobe/page2_files/1108631273_6920.jpg

  • http://www.vecer.com/blog/v1/slike/obl059-001.jpg

  • http://i3.photobucket.com/albums/y100/jinaver/bj1.jpg

  • http://images.google.si/images?gbv=2&hl=sl&q=potovanje

  • http://www.triera.net/upload/ture_avanture/benetke_2_show.jpg

  • http://cms.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/slovenija_splosne/njiva.jpg

  • http://users.triera.net/vidovand/ljubosumje2.jpg

  • http://www.zurnal.org/export/sites/z24/_data/images/slovenija/locitev_main.jpg_138096144.jpg

  • http://www.olimp2004.com/03-Jovica%20podpisuje%20tekmovalno%20pogodbo.jpg

  • http://www.metro-cc.hr/images/prtljaga.jpg

  • http://www.4peeps.com/pain/Desktops/Death%20is%20waiting%20(Large).JPG

  • http://img2.travelblog.org/Photos/33831/139631/t/984950-Vlak-0.jpg

  • http://www.bbc.co.uk/slovene/specials/images/147_pacific/515118_2.jpg

  • http://moskva.eurovikendy-24.cz/moskva.jpg

  • http://www.najina-poroka.com/images/prstani_00.jpg

  • http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.pdrustvo-litija.si/dr_tabor/slike2005/ra_kosilo1.JPG&imgrefurl=http://www.pdrustvo-litija.si/dr_tabor/razno_2005.html&h=285&w=379&sz=25&hl=sl&start=19&tbnid=bUPqgrX1mYOqtM:&tbnh=92&tbnw=123&prev=/images%3Fq%3Dkosilo%26gbv%3D2%26hl%3Dsl

  • http://www.slovenia.info/pictures%5Cprogram%5C2%5C2007%5Cporoka.muta_133273.jpg

  • http://burskekoze.com/images/burske-koze-kmetija.jpg

  • http://img205.imageshack.us/img205/6273/zaljubljivanjerb2.jpg

  • http://www.mojtrener.com/images/photopost/data/668/22586541.jpg

  • http://www.kmetija-sabotin.si/images/Kmetija_Sabotin_slika.gif


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©azrefs.org 2016
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə